Puisokwalo ya dijithale

Puisokwalo ya dijithale ke bokgoni jwa motho jwa go batla, go sekaseka le go fetisa tshedimosetso a dirisa didirisiwa tsa dijithale kgotsa dipolatefomo tsa bobegakgang jwa dijithale, mmogo le bokgoni jwa go tsamaya, go sekaseka, go tlhama le go fetisa tshedimosetso mo ditikologong tsa dijithale. Puisokwalo ya dijithale e kopanya bokgoni jwa setegeniki le jwa go akanya le go tlhaloganya ; e akaretsa go dirisa dithekenoloji tsa tshedimosetso le tlhaeletsano go tlhama, go sekaseka, le go abelana tshedimosetso.[1] Gape e akaretsa go sekaseka ka kelotlhoko ditlamorago tsa yona mo setshabeng le mo dipolotiking. [2]
Kwa tshimologong, kitso ya tiriso ya dithekenoloji e ne e tlhomile mogopolo mo bokgoning jwa go dirisa didiriswa tsa dijithale le dikhomputara tse di ikemetseng, mme go tla ga inthanete le tiriso ya mmedia wa botsalano go dirile gore go tlhomiwe mogopolo mo didirisiweng tsa selulafouno. [3]
Puisokwalo ya dijithale e amana le mefuta e mengwe ya puisokwalo, mme ga e tshwane le yone. Puisokwalo ya tshedimosetso e tlhomile mogopolo mo bokgoning jwa go batla, go sekaseka le go dirisa tshedimosetso ka difomete tse dintsi. Kitso ya bobegakgang e kaya bokgoni jwa go sekaseka le go ranolola melaetsa ya bobegakgang le tlhotlheletso ya yona. Go farologana le seo, puisokwalo ya dijithale e kopanya bokgoni jono fa gape e akaretsa tiriso e e mosola ya didirisiwa tsa dijithale, go tsaya karolo mo ditikologong tsa inthanete, le go tlhama diteng tsa dijithale. Bogolo jo bo anameng jo bo tlhagisa mofuta wa tirisano le wa go tsaya karolo wa mafelo a dijithale. Le fa kitso ya bobegakgang le ya tshedimosetso e ka nna le seabe mo kitsong ya motho ya dijithale, kitso ya dijithale e kaya dipolatefomo tsa dijithale le tsela e tshedimosetso le melaetsa di ranolwang le go fetisiwa ka yona.
Hisetori
[fetola | Fetola Motswedi]Puisokwalo ya dijithale e ne ya tlhalosiwa la ntlha mo bukeng e e gatisitsweng ka 1997 ke Paul Glister. Glister o ne a bua ka bokgoni jwa go bala le go kwala jwa dijithale e le bokgoni jwa go tlhaloganya le go dirisa tshedimosetso ka difomete tse dintsi go tswa mo metsweding e e farologaneng fa e tlhagisiwa ka dikhomputara. Fa e sa le ka tlhaloso eno, thekenoloji ya dijithale e fetogile, mme ya dira gore tlhaloso ya boammaaruri ya go bala le go kwala ya dijithale le yone e fetoge. Le fa puisokwalo ya dijithale e sa lekanyediwe fela mo dikhomputareng, e lemoga dithekenoloji tsa dijithale jaaka sediriswa sa melaetsa e e tlhokang kitso e e rileng go tlhaloganya, go ranola, go kgaoganya boammaaruri le mainane, le go letla gore go agiwe bokao jo bosha. [4]
Dipatlisiso ka ga dipuisokwalo tsa dijithale di tswa mo dingwaong tsa dipuisokwalo tsa tshedimosetso le dipatlisiso ka ga dipuisokwalo tsa bobegakgang tse di ikaegileng ka dingwao tsa tlhaloganyo ya loago le tlhaloganyo ya motho, mmogo le dipatlisiso ka ga tlhamo ya mekgwa e e farologaneng, e e ikaegileng ka mekgwa ya thuto-loago. Puisokwalo ya dijithale e agilwe mo seabeng se se golang sa dipatlisiso tsa saense ya loago mo lephateng la puisokwalo, mmogo le mo dikgopolong tsa puisokwalo ya ditshwantsho, puisokwalo ya khomputara, le puisokwalo ya tshedimosetso .
Kgopolo ya puisokwalo ya dijithale e tsweletse pele go fetoga go ralala lekgolo la dingwaga la bo 20 le go tsena mo lekgolong la bo 21 la dingwaga go tswa mo tlhalosong ya setegeniki ya bokgoni le bokgoni go ya kwa go tlhaloganyeng ka bophara go dirisana le dithekenoloji tsa dijithale. [5]
Puisokwalo ya dijithale gantsi go tlotliwa ka yone mo bokaong jwa se se tlileng pele ga yone, e leng puisokwalo ya bobegakgang . Thuto ya go itse go bala le go kwala ya bobegakgang e simolotse kwa United Kingdom le United States ka ntlha ya phasalatso ya ntwa ka dingwaga tsa bo 1930 le go tlhatloga ga papatso ka dingwaga tsa bo 1960, ka go latelana. [6] Go romela melaetsa ka boferefere le go oketsega ga mefuta e e farologaneng ya bobegakgang go ne ga tshwenya barutabana le go feta. Barutabana ba ne ba simolola go rotloetsa thuto ya go itse go bala le go kwala ka bobegakgang go ruta batho ka bongwe go atlhola le go sekaseka melaetsa ya bobegakgang e ba neng ba e amogela. Bokgoni jwa go nyatsa diteng tsa dijithale le tsa bobegakgang bo letla batho go lemoga tlhaolele kgotysa letlhakori le le rileng le go sekaseka melaetsa ka go ikemela. [6] Kitso ya dijithale le ya bobegakgang tsoopedi, di akaretsa bokgoni jwa go sekaseka le go tlhaloganya bokao jwa melaetsa, go atlhola gore a tshedimosetso ya ikanyega, le go sekaseka boleng jwa tiro ya dijithale. [7]
Ka go tlhatloga ga go abelana difaele mo ditirelong tse di jaaka Napster karolo ya maitsholo le boitshwaro e ne ya simolola go akarediwa mo ditlhalosong tsa puisokwalo ya dijithale. Ditlhomamiso tsa puisokwalo ya dijithale a ne a simolola go akaretsa maikemisetso le maikaelelo a a tshwanang le go sekaseka ka kelotlhoko dikarolo tsa dipolotiki le diphetogo tsa maatla tse di tsenngwang mo dithulaganyong tsa go dira dilo tsa dijithale kgotsa go dira gore tshedimosetso e nne ya dijithale ; [8] mmogo le go tlhaloganya botlhokwa jwa go nna leloko le le nang le maikarabelo mo loagong la setšhaba sa bone ka go anamisa kitso le go thusa ba bangwe go bona ditharabololo tsa dijithale kwa gae, kwa tirong, kgotsa mo seraleng sa bosetšhaba. [7]
Puisokwalo ya dijithale e ka akaretsa gape go tlhagisa ditlhangwa tsa mekgwa e mentsi ya puisano. Tlhaloso e e lebile thata go buisa le go kwala mo sedirisiweng sa dijithale, mme gape e akaretsa tiriso ya mekgwa epe fela mo didirisiweng tse dintsi tse di gatelelang bokao jwa matshwao le ditshupo (Semiotiki) go feta go ikaega fela ka ditlhaka (graphemes) . [9] Gape e akaretsa kitso ya go tlhagisa mefuta e mengwe ya bobegakgang, jaaka go rekota le go tsenya vidio mo inthaneteng. [9]
Ka kakaretso, puisokwalo ya dijithale e abelana ka melaometheo e mentsi e e tlhalosang le mafapha a mangwe a a dirisang diphetogo fa pele ga lereo "puisokwalo" go tlhalosa ditsela tsa go nna le kitso kgotsa bokgoni jo bo rileng jwa lefapha. Lereo le le godile ka go tuma mo thutong le mo mafelong a thuto e kgolwane mme le dirisiwa mo maemong a boditšhabatšhaba le a bosetšhaba.
- ↑ "Digital Literacy". Welcome to ALA's Literacy Clearinghouse (in American English). 2017-01-19. Retrieved 2020-10-22.
- ↑ Pangrazio, Luciana (2016-03-03). "Reconceptualising critical digital literacy". Discourse: Studies in the Cultural Politics of Education. 37 (2): 163–174. doi:10.1080/01596306.2014.942836. ISSN 0159-6306.
- ↑ Lynch, Matthew (2022-07-25). "Digital Literacy Training Improves Mobile Learning Outcomes". The Tech Edvocate (in American English). Retrieved 2024-12-28.
- ↑ Reedy, Katharine; Parker, Jo, eds. (2018-08-07). Digital Literacy Unpacked. Facet. doi:10.29085/9781783301997. ISBN 978-1-78330-199-7.
- ↑ Colin Lankshear; Michele Knobel (2008). Digital literacies: concepts, policies and practices. New York: Peter Lang. ISBN 978-1-4331-0169-4. OCLC 213133349.
- 1 2 boyd, danah (2014). It's Complicated: The Social Lives of Networked Teens (PDF). New Haven, Connecticut: Yale University Press. pp. https://www.danah.org/books/ItsComplicated.pdf. ISBN 978-0-300-16631-6.
- 1 2 Martens, Hans; Hobbs, Renee (30 April 2015). "How Media Literacy Supports Civic Engagement in a Digital Age". Atlantic Journal of Communication. 23 (2): 4–5. doi:10.1080/15456870.2014.961636. S2CID 52208620.
- ↑ Markham, Annette; Pronzato, Riccardo (2023-01-01). "A critical (theory) data literacy: tales from the field". Information and Learning Sciences. 125 (5/6): 293–320. doi:10.1108/ILS-06-2023-0087. ISSN 2398-5348.
- 1 2 Heitin, Liana (2016-11-09). "What Is Digital Literacy? - Education Week". Education Week. https://www.edweek.org/ew/articles/2016/11/09/what-is-digital-literacy.html.