Jump to content

Puo e e Didimetseng ya Bopelonomi

Go tswa ko Wikipedia

Puo e e Didimetseng ya Bopelonomi

Puo e e Didimetseng ya Bopelonomi ke kgopolo e e tlhalosang puisano ya kutlwelobotlhoko, kutlwelobotlhoko le tlotlo ka ditiro go na le ka mafoko a a buiwang kgotsa a a kwadilweng. Kgopolo e e akantsha gore maitsholo a mannye, a a akanyediwang a ka tlhagisa tlhokomelo le go tlhaloganya ka ditsela tse di fetang puo, setso le dipharologano tsa loago. E tlwaelegile go buiwa ka yone mabapi le botlhale jwa maikutlo, botsalano jwa batho, thutotlhaloganyo le boitekanelo jwa baagi.[1]

Puo e e Didimetseng ya Bopelonomi.

Kakaretso

Puo e e didimetseng ya bopelonomi e kaya go bontsha kutlwelobotlhoko le go rata batho ka ditiro tse di sa buiweng go na le ka mafoko a a buiwang. Maitsholo a a bonolo a a tshwanang le go nyenya, go thusa, go reetsa ka kelotlhoko, go bontsha bopelotelele le go tshwara ba bangwe ka tlotlo a bontsha gore o ba tlhokomela le go ba tlhaloganya. Ditiro tseno di thusa go aga go tshepana, go nonotsha botsalano, le go rotloetsa tirisano e e siameng ya loago. Kgopolo e gatelela gore ditiro tsa nnete tsa bopelonomi gantsi di na le tshusumetso e kgolo mo maikutlong go feta mafoko fela, ka gonne di bontsha boammaaruri ka boitshwaro jo bo nang le bokao.[2]

Dipharologantsho

Puo e e didimetseng ya bopelonomi e tlhomololwa ke go utlwela botlhoko, tlotlo, go sa ipone tsapa, go tlhomama le go lemoga maikutlo. Batho ba ba bontshang bopelonomi ba batla go tlhaloganya maitemogelo le maikutlo a batho ba bangwe, ba tshwara batho ka seriti go sa kgathalesege gore ba tswa kae kgotsa ba mo maemong afe, e bile ba ba thusa ba sa lebelela gore ba tla duelwa. Bopelonomi bo bonala gape ka boitshwaro jo bo tlhomameng jwa kutlwelobotlhoko le bokgoni jwa go lemoga fa go tlhokega tshegetso ya maikutlo kgotsa ya mosola.[3]

Ditlamorago tsa Loago

Babatlisisi ba thutotlhaloganyo le ba saense ya loago ba ile ba akantsha gore go itshwara ka bopelonomi go dira gore motho a nne le botsogo jo bo botoka mo tlhaloganyong, a nne le kamano e e nonofileng le go nna seoposengwe mo setšhabeng. Ditiro tsa bopelonomi di ka fokotsa maikutlo a go itlhaola, tsa kgothaletsa tirisanommogo le go rotloetsa tirisano e e siameng mo malapeng, mo dikolong, mo mafelong a tiro le mo baaging. Kgopolo eno gantsi e amanngwa le “phelelo ya go tlhotlhorega,” e ka yone tiro e le nngwe ya bopelonomi e tlhotlheletsang ditiro tse dingwe tsa bopelonomi, e dira gore go nne le melemo e e anameng ya loago fa nako e ntse e tsamaya.[4]

Dikopo

Puo e e didimetseng ya bopelonomi e dirisiwa mo maemong a a farologaneng. Mo thutong, barutabana le baithuti ba dirisa bopelonomi go tlhama mafelo a go ithuta a a tshegetsang le go akaretsa. Mo tlhokomelong ya boitekanelo, puisano e e kutlwelobotlhoko le tlhokomelo e e ikaegileng ka molwetse di thusa mo go tokafatseng maitemogelo a molwetse. Mo mafelong a tiro, bopelonomi bo dira gore badiri ba buisane ka tlotlo, ba dirisane mmogo le gore ba nne le boitekanelo. Mekgatlho ya baagi e rotloetsa boithaopo le go tshegetsana, fa mo dikamano tsa botho, bopelonomi bo nonotsha go tshepana, go tlhaloganya, le kgolagano ya maikutlo ka ditiro tsa letsatsi le letsatsi tsa tlhokomelo le go akanyetsa.

[5]Kgalo

Bakanoki bangwe ba bolela gore bopelonomi bo le bosi ga bo ka ke jwa rarabolola dikgwetlho tse di anameng tsa loago le tsa popego tse di jaaka lehuma, go sa lekalekane kgotsa go tlhaolwa. Ba tshegetsa gore le mororo ditiro tsa bopelonomi tsa motho ka bongwe di le botlhokwa, di tshwanetse go tsamaya le dipholisi, diphetogo tsa ditheo le maiteko a a kopanetsweng a a rarabololang dilo tse di bakang mathata a loago.[6]

Tshupetso

Brown, B. (2018). Dare to Lead. Random House. https://www.penguinrandomhouse.com/books/557595/dare-to-dare-brene-brown-phd-msw/

Goleman, D. (1995). Emotional Intelligence: Why It Can Matter More Than IQ. Bantam Books. https://www.penguinrandomhouse.com/books/557595/dare-to-dare-brene-brown-phd-msw/

Lyubomirsky, S. (2007). The How of Happiness. Penguin Press.https://www.penguinrandomhouse.com/books/557595/dare-to-dare-brene-brown-phd-msw/

Post, S. G. (Ed.). (2007). Altruism and Health: Perspectives from Empirical Research. Oxford University Press. https://academic.oup.com/bbok/3000

Rogers, C. R., & Farson, R. E. (1987). Active Listening. University of Chicago, Industrial Relations Center.https://www.gordontraining.com/free-workplace-articles/active-listening/

Zaki, J. (2019). The War for Kindness: Building Empathy in a Fractured World. Crown. https://www.penguinrandomhouse.com/books/586992/the-war-for-kindness-by-jamil-zaki

  1. https://www.penguinrandomhouse.com/books/557595/dare-to-dare-brene-brown-phd-msw/
  2. https://www.penguinrandomhouse.com/books/557595/dare-to-dare-brene-brown-phd-msw/
  3. https://www.penguinrandomhouse.com/books/557595/dare-to-dare-brene-brown-phd-msw/
  4. https://academic.oup.com/bbok/3000
  5. https://www.gordontraining.com/free-workplace-articles/active-listening/
  6. https://www.penguinrandomhouse.com/books/586992/the-war-for-kindness-by-jamil-zaki