Sekalaka

Go tswa ko Wikipedia
(Go tswa ko Puo ya Sekalaka)
Sekalanga
Ikalanga
Native to Zimbabwe
Tempolete:BWA
Region
    1. Southern Africa##
Ethnicity
    1. Kalanga people##
      #formerly# ##Lemba people
Native speakers
850,000
Niger–Congo
      1. Atlantic–Congo languages
        • Benue–Congo languages
          • Bantoid languages
            • Southern Bantoid languages
              • Bantu languages
                • Shona language
                  • Sekalanga
Language codes
ISO 639-3kck

Puo ya sekalaka , kgotsa Ikalanga/TjiKalanaga ,ke puo ya Sebantu e e buiwang ke morafe wa Bakalaka, dingwaga tse di makgolokgolo a lekgolo le masome a matlhano mo Botswana gape le makgolokgolo a makgolo a bosupa mo Zimbabwe diteme tsa mafatshe Ke puo ya Sebantu ee itsegeng ka go atabala ga modumo, e e farologanyeng e e pheletsang puo, gape le ditlhaka tse di bakang go hema Se batlile go tshwana le puo ya Seshona.[1]

[fetola | Fetola Motswedi]

Bakalaka le Bashona ba fudugile mo ditlhopeng go tsweng mo kgaolong e e ngwefela mo bokone# Batho ba ba buang puo ya Sekalaka ba akanyediwa go nna ba ntlha# Ba agile pele mo Aferika Borwa# Matota a bone a metse a bidiwa matota a Mapungubwe# Puo ya bone e supa pharologanyo e e nyenyane mo go ya Bashona#

  1. Khutliso ya gore Bakalaka ba bua jaaka Bashona ke nngwe ya khutliso e e dirilweng mo ditsong# Go tla tlhalogangwa gore e ke ntlwa e e ntseng e diragala mo dingwageng tse di borobabobedi gompieno# Moragonyana ka ngwaga wa 1927 barongwa ba Rhodesia ba ne ba batla go dira mokwalo o o akaretsang Seshona ka kakaretso, mme ga ba dumalana ka Sekalanga mo go akarediweng jaaka teme ya Seshona# Ba ne ba kopa thuso ya ga moipobodi Clement M# Doke, le baipobodi ba ba ithutileng Sebantu kwa Mmadikolo wa Witwatersrand# Morago ga ngwaga o mongwefela wa go ithuta mo Zimbabwe, o ne a khutlisa ka gore Sekalaka se ka seke se tshwane le Seshona ka gore ga se tshwane gope le mo go ka bitswang Seshona# Ka go rialo, teko e e motlhofo e e supang boammaruri jwa se ke e: bao ba ba buang teme e e bidiwang Seshona ga ba tlhaloganye Sekalaka fa ba bua Sekalaka, le fa Bakalaka ba tlhaloganya Bashona#

Ditso tsa Puo ya Sekakalaka[fetola | Fetola Motswedi]

Sekalaka ke puo e e pharologanyo ka boyone le dipuo tse di latelang: se se biditsweng TjiKalanga tjekuDombodema #jaaka se buiwa kwa kgaolong ya Plumtree, leina pele le biditswe ke UCCSA ngwaga wa 1929#, Lilima, Talahunda, Jahunda, Nanzwa#kgotsa Nambya#, Venda, Lobedu, Hlengwe gape le Lozwi# Go tshwanetse ga lemogwa gore tsotlhe tse ke dipuo tse di farologanyeng ka botsone, mme ka ditso di supa fa di simolotse kwa Bukalanga/Vhukalanga# #E tlhoka go atlolosiwa####

Sekalaka ke, sekai,yone puo e e nang lel modumo; tse dingwe tsa Seshona di nale modumao wa r fela# Puo e tshwana le ya setlhopa sa Balobedu-baka-Modjadji ba dipuo tse di akaretsang Shona, Karanga, Zezuru, Venda, Birwa, Tjililima le Shankwe# Go tsweng mo go se go dumelwa fa ba tswa mo bathong ba ba tlholegang kwa mafelong a ##Limpopo|Limpopo##/Drakensburg mo ##Aferika Borwa|Aferika Borwa## gape ba aga mo bokone jwa Botswana le mo Zimbabwe# Matota a bogologolo a Bakalaka a tshwana le matota a kwa Zimbabwe# Matota a nale dipopego tse di tshwanang le tsa kwa matoteng a Zimbabwe# Matota a kwa Mapungubwe a fetla a kwa Zimbabwe# Go elatlhoko mo go tlhomamisa gore baagi ba matota a kwa Zimbabwe ,Khami,Lusvingo le a mangwe mo bophirima jwa Zimbabwe gape le mo botlhaba jwa Botswana ke a Bakalaka# Bakalaka ke dikokomane tsa morafe wa Sebutua#

Bokhutlo[fetola | Fetola Motswedi]

Sekalaka ke puo ee tumileng fela thata mo Botswana,ebile batho ba nale kgatlhego ya go batla go se ithuta.Morafe wa bakalaka go dumelwa fa e le mengwe ya merafe e e utlwanang le kagiso ebile ba rata kutlwsisanyo thata.

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. Mathangwane, Joyce T. (1999). Ikalanga phonetics and phonology: a synchronic and diachronic study. Stanford, CA: CSLI Publications.

Tshekatsheko ya bakwadi[fetola | Fetola Motswedi]

  • Chebanne, A# M# & Rodewald, M# K & Pahlen, K# W# #1995# A re kwaleng Sekalaka: Buka ya go kwala sekalaka se se buiwang mo Botswana # Gaborone: Botswana Society#
  • Mathangwane, Joyce T# #1999# Ikalanga phonetics and phonology: a synchronic and diachronic study# Stanford, CA: CSLI Publications#

Dikgolagano tsa kwa ntle[fetola | Fetola Motswedi]

Tempolete:Languages of Botswana Tempolete:Languages of Zimbabwe

Tempolete:Nc-lang-stub