Jump to content

Sebastian Poulter

Go tswa ko Wikipedia

Dr. Sebastian Poulter, yo o tlhokafetseng ka 1998, e ne e le mokanoki yo o itsegeng wa melao, le mmueledi wa go farologana ga merafe le go e lemoga le go tlhagisa kgatlhanong le tlhaolele le go tshaba Boiselamo.

Fa a sena go ithuta molao kwa Oxford, o ne a atlega ka 1967 go nna mmueledi kwa Lontone. Moragonyana ka 1967, o ne a tlhophiwa jaaka motlhatlheledi (mme moragonyana motlhatlheledi mogolo) wa molao kwa Mmadikolo wa Botswana, Lesotho le Eswatini e e leng kwa Lesotho. Mo lobakeng lwa go tloga ka 1967 go ya go 1971 Sebastian o ne a simolola go itsege e le morutintsi yo o ineetseng le go simolola tiro ya gagwe e telele ya go dira dipatlisiso le go kwala, e e neng ya felela ka dibuka di le supa le ditlhogo di ka nna masome a mane.

Tiro ya gagwe ya pele e ne e le ka tsamaiso ya semolao ya Lesotho, segolo thata molao wa lelapa wa Lesotho. Ka 1971 Sebastian o ne a tlhomiwa go nna motlhatlheledi kwa Mmadikolo wa Sussex mme morago ga moo a nna mmadi wa molao kwa Mmadikolo wa Southampton, koo a neng a nna teng go fitlha ka 1998. Ka 1977 o ne a nna le seabe mo go kwaleng molao wa Lesotho, a etelela pele lenaneo la dipatlisiso mme gape a dira jaaka Modulasetilo wa Komiti ya Boitshwarelo.[1]

Tiro ya diatla kwa Lesotho

[fetola | Fetola Motswedi]

Poulter o nnile le seabe mo go bopeng letlhomeso la semolao la Lesotho, bogolosegolo mo molaong wa lelapa. O ne gape a katisa kokomana ya babueledi ba selegae ba ba neng ba tswelela go dira mo nageng. Borutegi jwa gagwe bo kwadile le go sekaseka tirisano magareng ga molao wa setso le ditsamaiso tsa semolao tsa segompieno.

Tiro kwa Mmamosadinyana

[fetola | Fetola Motswedi]

Go tloga ka dingwaga tsa bo 1970 go ya pele, patlisiso ya ga Poulter e ne ya tlhoma mogopolo thata mo maemong a semolao le a loago a merafe e mennye kwa United Kingdom. Dikarolo tse a neng a di kgatlhegela di ne di akaretsa dikgololesego tsa baagi, molao wa lelapa, molao wa bokebekwa, molao wa tiro le dikarolo tsa filosofi le tsa sepolotiki tsa go farologana.

O ne a naya dikgakololo gangwe le gape go mekgatlho e e jaaka Khomišene ya Tekatekano ya Lotso le Runnymede Trust .[2]Tiro ya gagwe e ne ya tlhotlheletsa dingangisano tsa go atolosa molao o o kgatlhanong le tlhaolele, go akaretsa le ditshitshinyo tsa go atolosa Molao wa Dikamano tsa Lotso go akaretsa pegelo ya Ruthoamie for 1997, bobaba mo Bamoselemeng kwa Boritane, go thusa go dira gore lereo Islamophobia le ratiwe thata.[2]

  1. The Claim to a Separate Islamic System of Personal Law for British Muslims, Chibli Mallat and Jane Connors, Islamic Family
  2. 1 2 "Islamophobia : a challenge for us all : report of the Runnymede Trust Commission on British Muslims and Islamophobia | WorldCat.org". search.worldcat.org. Retrieved 2 October 2025.