Jump to content

Sidney Shippard

Go tswa ko Wikipedia
Sir
Sidney Shippard
KCMG
Resident Commissioner of Bechuanaland
In office
1885–1895
MonarchQueen Victoria
Pele Ga Gagwefirst officeholder
Morago Ga GagweFrancis James Newton
Ka Ga Ena
O tsetswe29 May 1837
Brussels, Belgium
O Tlhokafetse29 Mopitlwe 1902(1902-03-29) (aged 64)
London
Mo/Bakapelo
Maria Stockenström
(m. 1864; died 1870)

Rosalind Ayshford Sanford
(m. 1894)
ThutoKing's College School

Sir Sidney Godolphin Alexander Shippard, KCMG (Motsheganong a le masome mabedi le boferabongwe 1837 – Mopitlo a le masome mabedi le boferabongwe 1902) e ne e le mmueledi wa Borithane le motsamaisi wa bokolone, yo o neng a dira jaaka Molaodi wa Moagi wa Tshireletso ya Bechuanaland 1885–1895.[1]

Botshelo jwa pele le tiro

[fetola | Fetola Motswedi]

Shippard e ne e le morwa yo mogolo wa ga Mokapotene William Shippard, Mophato wa bo 29 (morwa wa ga Mokapotene wa Morago ga Sekepe Alexander Shippard), le Elizabeth Lydia Peters (morwadia Mokapotene Joseph Peters). O ne a rutelwa kwa Sekolong sa King’s College le kwa Oxford. Fa a tsaya digerata ya gagwe ka 1863, o ne a bilediwa kwa bar jaaka leloko la Tempele e e Kafa Teng ka 1867.

Setshwantsho se se bontshang Shippard (yo o lefatla le ditedu) le R.W. "Limner" Murray ba kgopiwa ke Lieutenant Governer wa Griqualand Bophirima, Major William Owen Lanyon

Go tswa foo o ne a tsena mo tirong e telele kwa Aforika Borwa. E ne e le mmueledi mogolo wa Griqualand West go tloga ka 1873 go fitlha ka 1877, fa a ne a dirwa mokwaledi wa nama o sa tshwere wa Kgotla kgolo ya ditsheko ya Griqualand. Ngwaga o o latelang, morago ga go thulana le Mmusi yo mosha Henry Bartle Frere le Lieutenant Governer wa Griqualand Bophirima Sir William Owen Lanyon, o ne a rola tiro mo maemong ao.

Go tloga ka 1880 go fitlha ka 1885 o ne a nna moatlhodi wa Kgotla kgolo ya ditsheko ya Kolone ya Kapa; mme e ne e le moemedi wa Borithane mo khuduthamageng ya Anglo-Jeremane ka 1884-1885 ya go rarabolola dikgang tsa babusiwa ba Borithane kwa Lüderitz Bay (Sejeremane: Lüderitzbucht) le dikarolo tse dingwe tsa lotshitshi lwa borwa-bophirima.

Bechuanaland

[fetola | Fetola Motswedi]

Shippard, fa a ne a le kwa Oxford ka 1878, o ne a buisane le Cecil Rhodes ka thulaganyo ya go gatela pele mo go neng go akanyediwa ga Borithane kwa borwa jwa bogare jwa Aforika. O bone mo go tseyeng Damaraland le Namaqualand ke Jeremane kgato ya ntlha mo kakanyetsong wa go sireletsa kgaolo ya Jeremane e e atologang go tswa kwa lewatleng go ya kwa lewatleng – kakanyetso e fa e ka diragadiwa e ka bong e bolaile maemo a Borithane kwa Aforika Borwa. Ka ntlha ya moo, fa morago ga leeto la ga Warren la 1885 a ne a tlhophiwa go rulaganya dithoto tse di sa tswang go bonwa tsa Borithane kwa Bechuanaland o ne a bona mo go tlhomiweng ga gagwe tshono ya go thibela Majeremane, le gape batlhatlheledi ba Maburu ba le bone ba neng ba batla go nna pele ga nako le Borithane mo mafatsheng a a kwa bokone jwa Limpopo.

Go tloga fa a ne a tlhongwa la ntlha kwa Bechuanaland o ne a nna a kwalelana ka botsalano le kgosi ya Matabele Lobengula ka maikaelelo a go mo golaganya le tiro ya Borithane. Kwa bokhutlong jwa 1887 o ne a ya kwa Graham’s Town ka tsholofelo ya go tlhotlheletsa moemedi mogolo (Sir Hercules Robinson morago ga moo Lord Rosmead) go ntsha tetla ya go wediwa ga tumalano le Lobengula e e neng e tlama mmusi yoo gore a se ka a neela karolo epe ya kgaolo ya gagwe mo pusong epe e nngwe kwa ntle ga Enyelane. "Ke dirisitse maatla otlhe a me a go tlhotlheletsa," Sir Sidney o kwala jalo, "mme ka palelwa ke go tlhotlheletsa Lord Rosmead go tsaya kgato ka maikarabelo a gagwe mo kgannyeng eno kgotsa go ya kwa pusong ya ga Motlotlegi ka kgang eno. Ka maiteko a bofelo ke ne ka romelela Rre Rhodes thelekerafo, yo ka nako eo a neng a tshwaregile kwa Kimberley, go tla kwa Graham's Town gore ke leke botswerere jwa gagwe jwa go bua. O ne a tla, mme ka go itseela maikarabelo otlhe a madi a atlega go bona kotlhao e e tlhokegang" (bona setlhogo sa "Bechuanaland," ka Sir S Shippard, mo British Africa, Lontone, 1899). Tumalano e ne ya bewa monwana mme dikgatlhego tsa Borithane tsa sirelediwa.

Go tloga ka nako eo Shippard o ne a gololesegile go ineela mo dikgatlhegong tse di kgethegileng tsa Bechuanaland, e a neng a e busa ka katlego e e bonalang. O ne a tshwara maemo a magolo a semmuso koo go tloga ka 1885 go fitlha ka 1895, e le motsamaisi, makaseterata yo mogolo le tautona wa Khuduthamaga ya Lefatshe ya Bechuanaland ya Borithane, le molaodi wa moagi wa Bechuanaland Protectorate le Kalahari. O ne a tlhomiwa go nna Molaodi wa Knight wa Mokgatlho wa Moitshepi Michael le Moitshepi George (KCMG) ka 1887. Ka 1896 o ne a nna le seabe se se seng sa semmuso mo dipuisanong magareng ga Sir Hercules Robinson le batlhabolodi ba Johannesburg morago ga Tlhaselo ya ga Jameson. Morago ga moo o ne a boela kwa Enyelane, kwa a tlhokafetseng kwa Lontone ka Mopitlo a le masome mabedi le boferabongwe 1902.[2]

Shippard o ne a nyala gabedi. La ntlha, ka 1864, Maria Stockenström, morwadia Sir Andries Stockenström. Morago ga loso lwa gagwe ka bonako ka 1870, o ne a nyala gape Rosalind Ayshford Sanford, morwadia William Ayshford Sanford, wa Kgotlatshekelo ya Nynehead, kwa Somerset.[2] Mohumagadi Shippard o tlhokafetse ka 1935.

  1. Lee, Sidney, ed. (1912). "Shippard, Sidney Godolphin Alexander" . Dictionary of National Biography (2nd supplement). London: Smith, Elder & Co. pp. 307–308.
  2. 1 2 "Obituary – Sir Sidney Shippard". The Times. No. 36729. London. 31 March 1902. p. 4.