Jump to content

Thaba ya Toutswemogala

Go tswa ko Wikipedia

Thaba ya Toutswemogala e dikilometara di le thataro le sephatlo mo Bophirima jwa Tselakgolo ya Bokone go ya Borwa mo Kgaolong ya Logare ya Botswana. E ka nna dikhilomithara tse di ka nnang masome a matlhano kwa bokone jwa motse wa Palapye. Toutswemogala ke thota e e leelefaditsweng e e nang le ditlhogo tse di sephaphathi, e e bidiwang mesa ka thuto ya lefatshe, e e tlhatlogang ka dimitara di ka nna masome matlhano kwa godimo ga lefatshe le le sephaphathi la mephane e e le dikologileng. Ke lefelo la bonno la Motlha wa Tshipi, le le kileng ga nniwa mo go lone makgetlho a le mabedi. Matlha a radio-carbon a bonno jono a simolola ka ngwagakgolo wa bosupa go ya kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo wa bo lesome le boferabongwe AD a a supang gore go ne ga nniwa teng dingwaga di feta sekete. Thaba e ne e le karolo ya go tlhamiwa ga mafatshe a ntlha mo Borwa jwa Afrika ka go rua dikgomo jaaka motswedi o mogolo wa itsholelo. Se se ne se tlalelediwa ka dipodi, dinku le go sela dijo mmogo le go tsoma diphologolo tsa naga. Diponagalo tse di setseng tsa bonno jwa Toutswe di akaretsa bodilo jwa matlo, dithotobolo tse dikgolo tsa boloko jwa dikgomo tse jaanong e leng galase le diphitlho fa sebopego se se tlhomologileng e le lebota la matlapa. Go na le diponagalo tse dikgolo tsa centaurs ciliaris, mofuta wa bojang jo bo amanngwang le mafelo a go rua dikgomo kwa Borwa, Aforika Bogare.[1]

Mo e ka nnang ka 700-900 CE, batho ba Zhizo ba ne ba fudugela kwa bophirima kwa Toutswe kwa Botswana morago ga go fudusiwa go tswa kwa Limpopo-Shashi Basin ke batho ba Leopard's Kopje, mme ba simolola thulaganyo ya go nna le lefatshe la temothuo le la barui e e ikaegileng ka mabele le lebelebele, le diruiwa, ka go latelana.[2][3][4]:16 Bakanoki bangwe ba dumela gore dikamano tsa bone di ne e le tsa bobaba, le fa go ntse jalo ba bangwe ba gatelela gore di ne di raraane thata, mo loagong le mo sepolotiking.[2]

Lefelo le le ne le le mo gare ga lefelo le le anameng la setso kwa Botlhaba jwa Botswana mme le na le dilo tse dintsi tse di tshwanang le mafelo a mangwe a boepi jwa dilo tsa bogologolo a kgaolo eno, ka mefuta ya tlhagiso ya ceramic le gape ka nako e batho ba neng ba nna mo go yone.[3] Go ne ga lemogiwa dikago tse dikgolo tse di neng di na le masalela a a dirilweng ka galase ya boloko jwa diphologolo, mme seno sa dira gore go nne le kgopolo ya gore tseno e ne e le mafelo a a sireleditsweng a diphologolo mme ka jalo Thaba ya Toutswemogala e ne e le lefelo le legolo la go rua diphologolo mo kgaolong eo.[3] Le fa go ntse jalo, temothuo le yone e nnile le seabe se se botlhokwa mo botshelong jo boleele jwa tiro e e atolositsweng ya Thaba ya Toutswemogala, ka dipolokelo tse dintsi tsa dijo le tsone di fitlhetswe mo lefelong le. Dikarolo tse dintsi tse di farologaneng tsa bodilo jwa matlo di bontsha gape go tswelela pele ga go nna ga batho go feta makgolokgolo a dingwaga.

Masalela a marapo a batho ba le masome a ferabobedi le bone go tswa kwa mafelong a setso a Toutswe a dirisiwa go sekaseka dipharologanyo tsa palaeodemographic tsa merafe. Tshekatsheko e akaretsa phopholetso ya dingwaga le bong. Tshedimosetso e dirisiwa go aga tafole ya botshelo, e morago e bapisiwang le tshedimosetso go tswa kwa K2 le Mapungubwe. Maduo a supa dintsho tse di kwa godimo tsa masea le tsholofelo e e kwa tlase ya botshelo fa a tsholwa. Le fa go ntse jalo, fa go bapisiwa le merafe ya K2 le ya Mapungubwe, batho ba Toutswe ba lebega ba nnile le ditšhono tse di botoka tsa go tshela. Diponagalo tsa palaeodemographic tsa merafe e di tlwaelesegile mo merafeng ya pele ga madirelo go ralala lefatshe. Go tlotliwa ka boemedi jwa batlhophiwa.

  1. UNESCO 2007.
  2. 1 2 Calabrese, John A. (1 December 2000). "Interregional Interaction in Southern Africa: Zhizo and Leopard's Kopje Relations in Northern South Africa, Southwestern Zimbabwe, and Eastern Botswana, AD 1000 to 1200". African Archaeological Review. 17 (4): 183–210. doi:10.1023/A:1006796925891. ISSN 1572-9842.
  3. 1 2 3 Hall 1990.
  4. Huffmann, Thomas (1 January 2005). Mapungubwe: Ancient African Civilisation on the Limpopo. NYU Press. ISBN 978-1-86814-408-2.