Jump to content

Thuto ya metsi (Hydrology)

Go tswa ko Wikipedia
Pula e e na mo godimo ga sediba sa kelelo ya metsi kwa Scotland. Go tlhaloganya go dikologa ga metsi go tsena, go feta, le go tswa mo mafelong a a kokoanyang metsi ke karolo ya botlhokwa ya thuto ya metsi.

Hydrology (go tswa mo Segerikeng sa Bogologolo ὕδωρ (húdōr) 'metsi' le -λογία (-logía) 'thuto ya') ke thuto ya maranyane a motsamao, kabo, le taolo ya metsi mo Lefatsheng le mo mabopong a mangwe, go akaretsa le modikologo wa metsi le go tsweletswa ga go ntsha metsi. Modiri yo o dirang ka thuto ya metsi o bidiwa moithuta-metsi. Baithuta-metsi ke bamaranyane ba ba ithutang maranyane a lefatshe kgotsa a tikologo, boenjenere jwa loago kgotsa jwa tikologo, le thutafatshe ya dilo tse di bonalang.[1] Ba dirisa mekgwa e e farologaneng ya go sekaseka le mekgwa ya maranyane, ba kokoanya le go sekaseka tshedimosetso go thusa go rarabolola mathata a a amanang le metsi a a tshwanang le go somarela tikologo, dibetso tsa tlholego, le go laola metsi.[1]

Thuto ya metsi e aroganngwa ka thuto ya metsi a a kwa godimo, thuto ya metsi a ka fa tlase ga lefatshe (hydrogeology), le thuto ya metsi a lewatle. Dikarolo tsa thuto ya metsi di akaretsa thuto ya bosa jwa metsi, thuto ya metsi a a fa godimo, thuto ya majwe a metsi, taolo ya dijana tsa metsi, le boleng jwa metsi.

Thuto ya mawatle le bosa ga di a akarediwa ka gonne metsi ke nngwe fela ya dikarolo tse dintsi tse di botlhokwa mo teng ga dithutego tseo.

Dipatlisiso tsa metsi di ka sedimosa boenjenere jwa tikologo, melao, le thulaganyo.

  • Chemical Hydrology ke thuto ya dipharologanyo tsa dikhemikhale tsa metsi.
  • Ecohydrology ke thuto ya tirisano magareng ga ditshedi le modikologo wa metsi.
  • Hydrogeology ke thuto ya go nna teng le motsamao wa metsi a ka fa tlase ga lefatshe.
  • Hydrogeochemistry ke thuto ya ka moo metsi a lefatshe a phatlalatsang ditswammung le ka fa go amang metswako ya metsi.
  • Hydroinformatics ke go tsaya maranyane a tshedimosetso go dirisiwa mo tirisong ya metsi le ya metswedi ya metsi.
  • Hydrometeorology ke thuto ya phetiso ya metsi le maatla magareng ga boalogodimo jwa lefatshe le mmele wa metsi le lefaufau le le kwa tlase.
  • Isotope hydrology ke thuto ya ditshaeno tsa di-isotope tsa metsi.
  • Thuto ya metsi ya boalogodimo ke thuto ya dithulaganyo tsa metsi tse di dirang mo boalogodimong jwa Lefatshe kgotsa gaufi le jone.
  • Taolo ya sejana sa kelelo ya metsi e akaretsa polokelo ya metsi, ka sebopego sa matangwana, le tshireletso ya merwalela.
  • Boleng jwa metsi bo akaretsa metswako ya metsi mo dinokeng le mo makadibeng, ka bobedi jwa dikgotleletsi le ditlhaolosi tsa tlhago.
  • Go kala pula.
  • Go kala go fetoga ga metsi go nna mowa
  • Go kala kelelo ya boalogodimo le pula.
  • Go tlhomamisa tekatekano ya metsi a kgaolo.
  • Go tlhomamisa tekatekano ya metsi a temothuo.
  • Go tlhama diporojeke tsa go tsosolosa dikgaolo tsa riparian.
  • Go fokotsa le go bonela pele kotsi ya morwalela, go relela ga lefatshe le Komelelo.
  • Ponelopele ya morwalela ka nako ya mmatota, tlhagiso ya morwalela, Tshekatsheko ya Makgetlho a Morwalela
  • Go tlhama dikema tsa nosetso le go laola tlhobo ya temothuo.
  • Karolo ya bokotsi mo go direng sekao sa masetlapelo.
  • Go tlamela ka metsi a a nowang.
  • Go tlhama matamo a go tlamela ka metsi kgotsa go dira maatla a motlakase ka metsi.
  • Go tlhama marogo.
  • Go tlhama diphaephe tsa kgopo ya metsi a leswe le dithulaganyo tsa go ntsha metsi mo ditoropong.
  • Go sekaseka ditlamorago tsa bongola jwa pele mo dithulaganyong tsa kgopo ya metsi a leswe.
  • Go bonela pele diphetogo tsa popego ya lefatshe, jaaka kgotlhego kgotsa go tlhotlhorega ga mmu.
  • Go sekaseka ditlamorago tsa phetogo ya tikologo ya tlholego le e e bakiwang ke batho mo metsweding ya metsi.
  • Go sekaseka kotsi ya dipalangwa tsa kgotlhelo le go tlhoma dikaelo tsa melao ya tikologo.
  • Go fopholetsa bokgoni jwa motswedi wa metsi jwa dijaneng tsa dinoka.
  • Taolo ya metswedi ya metsi.
  • Boenjenere jwa metswedi ya metsi - tiriso ya melawana ya hydrological le hydraulic mo thulaganyong, tlhabololong, le taolo ya metswedi ya metsi go dirisiwa ke batho ka mosola. E akaretsa go sekaseka go nna teng ga metsi, boleng, le tlhokego; go tlhama le go dirisa mafaratlhatlha a metsi; le go tsenya mo tirisong maano a taolo ya metsi e e tswelelang.[2]
  1. 1 2 "What is hydrology and what do hydrologists do?". USA.gov. U.S. Geological Survey. Archived from the original on 19 September 2015. Retrieved Seetebosigo a le garataro ka 2026.
  2. "What is water resources engineering?". University of California Riverside. Archived from the original on 30 November 2023. Retrieved Seetebosigo a le garataro ka 2026.