Jump to content

Tlhabololo e e tswelelang

Go tswa ko Wikipedia

Tlhabololo e e tswelelang ke mokgwa wa kgolo le tlhabololo ya batho o o ikaeletseng go fitlhelela tse di tlhokegang tsa mo bogompienong kwa ntle ga go tsenya bokgoni jwa dikokomane tsa kamoso mo kotsing ya go itirela go fitlhelela matlhoki a bone. [1] Maikaelelo ke go nna le setšhaba se mo go sone maemo a botshelo le ditsompelo di fitlhelelang matlhoki a batho kwa ntle ga go senya polanete . [2] [3] Tlhabololo e e tswelelang e ikaelela go lekalekanya matlhoki a tsa itsholelo, tikologo, le setšhaba ( Triple Bottom Line ) . Phitlhelelo e e lekalekanang ya botsogo ke pilara ya go tswelela ga go tshela sentle ga batho. Pego ya Lekgotlana la Brundtland, e e gatisitsweng ka 1987, e thusitse go dira gore mogopolo wa tlhabololo e e tswelelang o itsiwe botoka.

Tlhabololo e e tswelelang e kopana le mogopolo wa tsweletso o o leng mogopolo o o tlwaelesegileng thata . UNESCO e ne ya tlhama pharologano fa gare ga megopolo e mebedi e ka tsela e e latelang: " Tsweletso/Go itsetsepela gantsi go akanngwa jaaka maikaelelo a mo nakong e telele (ke gore lefatshe le le tswelelang pele thata), fa tlhabololo e e tswelelang pele e kaya dithulaganyo le ditsela tse dintsi tsa go e fitlhelela." [4]

Thulaganyo ya Rio e e simolotseng kwa Bokopanong jwa Lefatshe jwa 1992 kwa Rio de Janeiro e beile mogopolo wa tlhabololo e e tswelelang mo lenaneong la boditšhabatšhaba. Tlhabololo e e Tswelelang ke mogopolo wa motheo wa Maikaelelo a Tlhabololo e e Tswelelang (di-SDG). Maikaelelo a a lefatshe ka bophara a ngwaga wa 2030 a ne a amogelwa ka 2015 ke Phuthego ya Kakaretso ya Ditšhaba tse di Kopaneng (UNGA). A rarabolola dikgwetlho tsa lefatshe lotlhe, di akaretsa lehuma, phetogo ya seemo sa loapi, go latlhegelwa ke mefutafuta ya ditshedi, le kagiso .

Go na le mathata mangwe ka mogopolo wa tlhabololo e e tswelelang. Barutegi bangwe ba re ke lefoko la puo le le ikganetsang ka gore go ya ka bone, tlhabololo ka tlholego ga e kgone go tswelela. Batshwaedi ba bangwe ba swabisitswe ke go tlhoka kgatelopele e e fitlheletsweng go fitlha mo bogompienong.[5] [6] Barutegi ba boletse gore "tlhabololo e e tswelelang" ke kgang e bulegileng, ga e tlhaloganyesege, e bile ga e tshwaragane, ka jalo e ka tsewa motlhofo. Mo godimo ga moo, le fa go dirisiwa maranyane gantsi go rotloediwa jaaka sedirisiwa sa tlhabololo e e tswelelang, tshekatsheko ya bosheng ya barutegi e supile letlhakore le le dingalo thata, le le supang gore go ikaega ka maranyane thata go ka nna le ditlamorago tse di sa siamang mo go tsweleleng ga tikologo, le fa go na le tse di molemo mo tlhabololong ya itsholelo le ya setšhaba.[7]

Ka jalo, go botlhokwa gore go okediwe madi a dipatlisiso ka ga tsweletsopele gore go tlhaloganngwe botoka tlhabololo e e tswelelang le go araba go sa tlhaloganyesegeng ga yone le ditlhaelo tsa yone.[8]

  1. United Nations General Assembly (20 March 1987). "Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Future; Transmitted to the General Assembly as an Annex to document A/42/427 – Development and International Co-operation: Environment; Our Common Future, Chapter 2: Towards Sustainable Development; Paragraph 1". United Nations General Assembly. Retrieved 1 March 2010.
  2. Robert, Kates W.; Parris, Thomas M.; Leiserowitz, Anthony A. (2005). "What is Sustainable Development? Goals, Indicators, Values, and Practice". Environment: Science and Policy for Sustainable Development. 47 (3): 8–21. Bibcode:2005ESPSD..47c...8R. doi:10.1080/00139157.2005.10524444. S2CID 154882898.
  3. Mensah, Justice (2019). "Sustainable development: Meaning, history, principles, pillars, and implications for human action: Literature review". Cogent Social Sciences. 5 (1). doi:10.1080/23311886.2019.1653531. {{cite journal}}: Unknown parameter |article-number= ignored (help)
  4. "Sustainable Development". UNESCO (in Sekgoa). 2015-08-03. Retrieved 20 January 2022.
  5. Brown, James H. (2015). "The Oxymoron of Sustainable Development". BioScience. 65 (10): 1027–1029. doi:10.1093/biosci/biv117.
  6. Williams, Colin C; Millington, Andrew C (2004). "The diverse and contested meanings of sustainable development". The Geographical Journal. 170 (2): 99–104. Bibcode:2004GeogJ.170...99W. doi:10.1111/j.0016-7398.2004.00111.x. S2CID 143181802.
  7. Singh, Ajay Kumar; Jyoti, Bhim (2023). "Impact of Digitalization on Global Sustainable Development Across Countries". Green and Low-Carbon Economy. doi:10.26599/GLCE.2023.9030000 (inactive 18 July 2026). Retrieved October 30, 2025.{{cite journal}}: CS1 maint: DOI inactive as of Phukwi 2026 (link)
  8. Filho, WL; Wall, T; Salvia, AL; Dinis, MAP; Mifsud, M (2023). "The central role of climate action in achieving the United Nations' Sustainable Development Goals". Sci Rep. 13 (1): 20582. Bibcode:2023NatSR..1320582F. doi:10.1038/s41598-023-47746-w. PMC 10667514. PMID 37996539. {{cite journal}}: Check |pmc= value (help); Check |pmid= value (help)