Tsela e e Yang Kwa Ntweng ya Bobedi ya Lefatshe (1935–1936)
Tsela ya e e yang kwa Ntwang ya Bobedi ya Lefatshe (1935-1936)
[fetola | Fetola Motswedi]
Matseno
[fetola | Fetola Motswedi]Dingwaga tsa 1935 le 1936 di ne di le botlhokwa thata mo ditiragalong tse di neng tsa felela ka go runya ga Ntwa ya Lefatshe II. Mo nakong eno, Jeremane e ne ya tlola Tumalano ya Versailles ka go aga sesha masole a yone, Italy e ne ya tlhasela Ethiopia, mme Jeremane e ne ya dira gape gore porofense ya Rhineland e nne le masole. Ka nako e e tshwanang, Lekgotla la Kgolagano ya Ditšhaba le ne la itshupa le sa kgone go emisa ditiro tsa go tlhasela, le kgothaletsa dinaga tse di tlhaselang go latelela mekgele ya tsone ya go batla go atolosa dinaga tsa tsone. Ditiragalo tseno di ne tsa oketsa dikgotlhang tsa sepolotiki kwa Yuropa mme tsa koafatsa tsamaiso ya tshireletsego e e kopaneng e e neng ya tlhomiwa morago ga Ntwa ya Ntlha ya Lefatshe.[1][2]
Jeremane (Rearms) (1935)
[fetola | Fetola Motswedi]Ka March 1935, Adolf Hitler o ne a itsise gore Jeremane e ne e se kitla e tlhola e ikobela dithibelo tsa sesole tse di neng di beilwe ke Tumalano ya Versailles.[3] O ne a simolola tirelo e e pateletsang motho go tsenela bosole (go patelediwa go tsenela bosole) mme a oketsa masole a Jeremane, a a neng a bidiwa Wehrmacht, go feta selekanyo se se neng se tlhomilwe ke tumalano eo. Gape Jeremane e ne ya oketsa go dirwa ga ditanka, difofane le didirisiwa tse dingwe tsa sesole. Le mororo Boritane, Fora le Lekgotla la Kgolagano ya Merafe di ne tsa ngongoregela seno, go ne ga se ka ga tsewa kgato epe ya sesole go thibela Jeremane go itlhomela dibetsa. Hitler o ne a tlhalosa go tlhoka go tsaya kgato gono e le sesupo sa gore mebuso e e kopaneng e ne e sa batle go diragatsa Tumalano ya Versailles.[4]
Italy e Tlhasela Ethiopia (1935)
[fetola | Fetola Motswedi]
Ka Diphalane 1935, Italy, e eteletswe pele ke Benito Mussolini, e ne ya tlhasela Ethiopia (e e neng e itsege ka nako eo e le Abyssinia), e leng nngwe ya dinaga di le mmalwa tse di ikemetseng mo Afrika.[2] Mussolini o ne a batla go atolosa Mmusomogolo wa Italy le go oketsa maemo a Italy a neng a na le one mo lefatsheng lotlhe. Masole a Ethiopia a ne a sa kgone go lebagana le sesole sa Italy sa segompieno, se se neng sa dirisa ditanka, difofane le dibetsa tsa dikhemikale ka nako ya letsholo.[5] Lekgotla la Kgolagano ya Ditšhaba le ne la kgala tlhaselo eo mme la beela Italy dikotlhao tsa ikonomi. Le fa go ntse jalo, dithibelo tseo di ne di lekanyeditswe mme di ne tsa palelwa ke go emisa tlhaselo eo. Italy e ne ya atlega go thopa Ethiopia ka Motsheganong wa 1936, go supa bokoa jwa Lekgotla la Ditšhaba.[2]
Tumalano ya Lewatle ya Anglo-German (1935)
[fetola | Fetola Motswedi]
Ka Seetebosigo 1935, Boritane e ne ya saena Tumalano ya Lewatle ya Anglo-German le Jeremane.[1] Tumalano eno e ne ya letla Jeremane go aga sesole sa lewatle se se neng se tla lekana le sa Boritane ka diperesente di le 35. Boritane e ne e dumela gore tumalano eno e ne e tla tokafatsa dikamano tsa yone le Jeremane le go fokotsa kotsi ya gore go nne le dikgotlhang mo isagweng. Le fa go ntse jalo, tumalano eno e ne ya dira gore Jeremane e nne le maatla a go nna le dibetsa gape mme e ne ya koafatsa letsholo la go lwantsha ditlhaselo tsa ga Hitler tsa Tumalano ya Versailles. Bakwalahisitori ba le bantsi ba re seno se ne sa kgothaletsa Hitler gore a tswelele ka maano a gagwe a go tlhasela dinaga di sele.[1]
Go aga sesole sa ga Rhineland gape (1936)
[fetola | Fetola Motswedi]Ka 7 Mopitlwe 1936, Hitler o ne a laela masole a Jeremane go tsena kwa Rhineland, kgaolo e e neng e tlositswe sesole ka fa tlase ga Tumalano ya Versailles le Tumalano ya Locarno.[6] Seno se ne se le kgatlhanong le ditumalano tsa boditšhabatšhaba. Fora le Boritane di ne tsa tshwaya phoso ditiro tsa Jeremane mme di ne tsa tlhopha gore di se ka tsa tsibogela seo ka go dirisa sesole. Ka nako eo, masole a Jeremane a ne a sa ntse a le bokoa thata, mme Hitler o ne a laetse masole a gagwe gore a boele kwa morago fa ba ka kopana le BaFora ba ba neng ba ka ba lwantsha. Hitler o ne a bona go tlhoka go tsaya kgato ga Boritane le Fora e le sesupo se sengwe sa gore dinaga tsa Bophirima di ne di ka se ganetse dipolotiki tsa gagwe tsa go atolosa dinaga tsa tsone .[5]
The Rome-Berlin Axis (1936)
[fetola | Fetola Motswedi]
Ka Diphalane 1936, Italy le Jeremane ba ne ba nonotsha dikamano tsa sepolotiki ka tumelano e e neng ya itsege jaaka Rome-Berlin Axis.[2] Kgolagano eno e ne ya tshwaya tshimologo ya tirisanommogo e e atamalaneng thata fa gare ga dinaga tse pedi tsa bo-Fascist. Moragonyana e ne ya nna mokgatlho o mogolo wa sesole le wa dipolotiki o o neng wa nna le seabe se segolo mo Ntweng ya Bobedi ya Lefatshe. Tumelano e e bontshitse gape tlhotlheletso e e golang ya dipuso tse di busang ka thata kwa Yuropa.[1]
Ntwa ya Selegae ya Spain (1936)
[fetola | Fetola Motswedi]Ntwa ya selegae ya Spain e simolotse ka Phukwi 1936 morago ga fa General Francisco Franco a ne a eteletse pele borukhutlhi jwa sesole kgatlhanong le puso ya Rephaboliki ya Spain.[7] Jeremane le Italy di ne tsa ema nokeng sesole sa ga Franco sa Nationalist, fa Soviet Union yone e ne e ema puso ya Repaboliki nokeng. Ntwa eno e ne ya nna lefelo le go neng go lekelediwa maano a masha a sesole le dibetsa tse disha mo go lone, go akaretsa le go dirisiwa ga difofane go thuntsha dibomo. Ntwa gape e ne ya oketsa dikgaogano tsa sepolotiki go ralala Yuropa le go nonotsha tirisanommogo magareng ga Jeremane le Italy.[7]
Konelo
[fetola | Fetola Motswedi]Ditiragalo tsa 1935 le 1936 di ne tsa dira gore go bonale sentle gore go ka nna ga tsoga ntwa e nngwe gape ya lefatshe lotlhe. Jeremane e ne ya gana Tumelano ya Versailles ka go dirisa dibetsa le go dira gape sesole sa Rhineland, fa tlhaselo ya Italy kwa Ethiopia e ne ya supa go retelelwa ga Lekgotla la Ditšhaba go tshegetsa kagiso ya boditšhabatšhaba.[1][2] Go simolola ga Rome-Berlin Axis le go nna le seabe ga dinaga di sele mo Ntweng ya Spain ya Selegae go ne ga kgaoganya Yuropa go nna makoko a a ganetsanang a sepolotiki le a sesole. Ditiragalo tseno di ne tsa dira gore go simolole Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe ka 1939.[4]
Lenaane la Ditshupiso
[fetola | Fetola Motswedi]- 1 2 3 4 5 Stories Of War And Conflict - From World War One To Present Day
- 1 2 3 4 5 How and why did World War One start? - BBC Bitesize
- ↑ German Prewar Expansion | Holocaust Encyclopedia
- 1 2 https://www.iwm.org.uk/history/how-hitler-took-germany-to-war
- 1 2 https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/film/remilitarization-of-the-rhineland
- ↑ German Prewar Expansion | Holocaust Encyclopedia
- 1 2 history.com/articles/spanish-civil-war