Tshimololo
Go simolola ke ngwao ya go feta e tshwayang go tsena kgotsa go amogelwa mo setlhopheng kgotsa mo setšhabeng. Gape e ka nna kamogelo ya semmuso ya bogolo mo setšhabeng kgotsa nngwe ya dikarolo tse tlhompiwang tsa yone tsa semmuso. Ka tlhaloganyo e e atolositsweng, gape e kaya phetogo e mo go yone motho yo o simolotseng a 'tsalwa sešwa' go nna seabe se se ntšha. Dikai tsa meletlo ya go tlhomiwa di ka akaretsa kolobetso ya Bokeresete kgotsa go tlhomamisiwa, bar ya Sejuda kgotsa bat mitzvah, go amogelwa mo mokgatlhong wa bokaulengwe, mokgatlho wa sephiri kgotsa thulaganyo ya bodumedi, kgotsa go aloga kwa sekolong kgotsa go katisediwa le go thapiwa. Motho yo o tsayang moletlo wa go simolola mo dingwaong tsa setso, jaaka tse di bontshitsweng mo ditshwantshong tse di tlhagisitsweng fano, o bidiwa motho yo o simololang.
Dipharologantsho
[fetola | Fetola Motswedi]William Ian Miller o ela seabe sa go tlhabiwa ke ditlhong mo go laoleng le go tlhatlhobeng metlae. [1]
Mircea Eliade o ne a tlotla ka go similola jaaka tiro e kgolo ya bodumedi e e dirwang ke merafe ya bogologolo kana ya setso. O tlhalositse go simolola jaaka "phetogo ya motheo mo seemong sa botshelo", e gololang motho mo nakong le mo ditsong e e leswe. "Go simolola go boeletsa hisitori e e boitshepo ya lefatshe. Mme ka go boeletsa gono, lefatshe lotlhe le itshepisiwa sešwa... [mosimolodi] a ka lemoga lefatshe jaaka tiro e e boitshepo, popo ya Badimo."
Eliade o farologanya mefuta ya ditshimologo ka ditsela tse pedi: mefuta le ditiro.
Mabaka a le ditiro
[fetola | Fetola Motswedi]- "tshekatsheko eno ya mmatota ya loso lwa ngwao e ne ya feleletsa e dirile gore go fenngwe poifo ya loso lwa mmatota."
- "Tiro ya [go simolola] ke go senolela dikokomana tse dišwa bokao jo bo tseneletseng jwa go nna teng le go ba thusa go sikara maikarabelo a go nna banna ba mmatota mme ka jalo le go tsaya karolo mo setsong."
- "e senola lefatshe le le buletsweng motho yo o fetogileng, lefatshe le, ka mareo a rona a filosofi, re tshwanetseng go le bitsa le le fetang."
- "go dira gore [ba ba simololang] ba bulegele ditekanyetso tsa semoya ."
- ↑
Miller, William Ian (1995). Humiliation: And Other Essays on Honor, Social Discomfort, and Violence. Cornell paperbacks : essays, sociology (reprint ed.). ithaca, New York: Cornell University Press. p. 164. ISBN 9780801481178. Retrieved 27 July 2019.
The humiliation of initiation rituals borrows from the world of comic ordering, the shaming rituals from tragic ordering. The initiation ritual conceives of humiliation as a test, a rite, prior to and indeed allowing for the attainment of honor as a group member of good standing.