Tumalano ya 1926 ya Bokgoba
Tumalano ya 1926 ya Bokgoba kana Tumalano ya go fedisa Kgwebisano ka Makgoba le Bokgoba ke tumalano ya boditshabatshaba e e dirilweng ka fa tlase ga taolo ya League of Nations mme ya saenwa lantlha ka Lwetse a le masome mabedi le botlhano 1926. E ne ya kwadisiwa mo League of Nations Treaty Series ka Mopitlwe a ferabongwe 1927, ka lone letsatsi leo e ne ya tsena mo tirisong.[1] Maikaelelo a Tumalano ke go tlhomamisa le go tsweledisa kgatelelo ya bokgoba le kgwebo ya makgoba mme e ne ya atolosiwa ka 1956 ka Tumalano ya Tlaleletso ka ga Phediso ya Bokgoba, ka fa tlase ga taolo ya Lefatshe la Ditshaba.
Tshimologo
[fetola | Fetola Motswedi]Mo Molaong wa Bokopano jwa Brussels wa 1890, ba ba saenneng "ba ne ba bolela gore ba ne ba tlhotlhelediwa ka go lekana ke maikaelelo a a tiileng a go fedisa kgwebisano ya makgoba a Aforika". E ne ya tlalelediwa le go tlhabololwa ke Tumalano ya Saint-Germain-en-Laye, e e saennweng ke Mebuso e e Kopaneng ya Ntwa ya Ntlha ya Lefatshe ka Lwetse a le lesome 1919,[2] mo go yone ba ba saenneng ba neng ba itlama go "leka go netefatsa kgatelelo e e feletseng ya bokgoba ka mefute yotlhe ya jone le ya kgwebo ya makgoba ka lefatshe le ka lewatle"(Molawana wa bolesome le motso).
Kgwebo ya makgoba ya Lewatle le Lehibidu le bokgoba kwa Arabian Peninsula, segolobogolo kgwebo ya makgoba kwa Hejaz, di ne tsa tsisa kgatlhego ya Kopano ya Ditshaba mme tsa nna le seabe mo go tlhamiweng ga Tumalano ya Bokgoba ya 1926, e e neng e pateletsa MaBorithane go lwantsha kgwebo ya makgoba mo kgaolong eo.[3]
Bokopano jwa Bokgoba jwa Nakwana (TSC) e ne ya tlhomiwa ke Lekgotla la Kopano ya Ditshaba ka Seetebosigo 1924. Bokopano jo bo ne bo tlhakatlhakane go akaretsa baeteledipele ba maloba ba bokolone jaaka Frederick Lugard, gammogo le moemedi go tswa kwa Haiti, le moemedi go tswa kwa International Labour Organization. TSC e ne ya tsenya pego ya yona ka 1925 ka kopo ya go thibela go tlhomiwa ga bokgoba jwa dikgomo le kgwebo ya makgoba,[4] se se neng sa felela ka Tumalano ya Bokgoba ya 1926. Ka 1932 Komiti ya Baitseanape ka ga Bokgoba e ne ya tlhomiwa go batlisisa bokgoni jwa Tumalano ya Bokgoba ya 1926,[5] mme seo se ne sa felela ka go tlhomiwa ga Komiti ya Kgakololo ya sennelaruri ya Baitseanape ka ga Bokgoba.[6]
Botlhokwa
[fetola | Fetola Motswedi]Tumalano e ne ya tlhoma melao le melawana e e bonalang go tsweledisa kgatelelo ya bokgoba le kgwebo ya makgoba.
Bokgoba bo tlhalosiwa mo Molawaneng wa ntlha jaaka
maemo kgotsa seemo sa motho yo mongwe kgotsa dithata tsotlhe tse di amanang le tshwanelo ya go nna mong di dirisiwang mo go ene
Kgwebo ya makgoba e ne e tlhalosiwa e le go akaretsa
ditiro tsotlhe tse di amegang mo go tshwarweng, go tseyeng kgotsa go latlha motho ka maikaelelo a go mo tsenya mo bokgobeng; ditiro tsotlhe tse di amanang le go reka motlhanka ka maikaelelo a go mo rekisa kgotsa go mo rekisa; Ditiro tsotlhe tsa go latlha ka thekiso kgotsa fapaanya ya motlhanka yo o fitlhetsweng ka maikaelelo a go rekisiwa kgotsa go fetolwa, mme ka kakaretso, tiro nngwe le nngwe ya kgwebo kgotsa dipalangwa tsa makgoba.
Dikarolo tse ditlhophilweng
[fetola | Fetola Motswedi]Molawana wa bobedi
[fetola | Fetola Motswedi]Makoko a ne a dumalana go thibela le go gatelela kgwebo ya makgoba le go fedisa bokgoba gotlhelele ka mefuta yotlhe ya jone.
Molawana wa borataro
[fetola | Fetola Motswedi]Makoko a ne a itlama go tlhagisa dikotlhao tse di masisi tsa kgwebo ya makgoba, go tshwara makgoba, le go dira makgoba.
Batsayakarolo
[fetola | Fetola Motswedi]Go tloga ka 2013, go na le mafatshe le masome a ferabongwe le boferabongwe a a saenneng ditumalano, a a amogetseng, a a atlegileng, kgotsa a mangwe a a itlamile go nna le seabe mo ditumalanong jaaka di tlhabolotswe, le dithulaganyo tsa yone tse di latelang. Mafatshe le ngwaga wa maitlamo a one a ntlha a go tsaya karolo ke tse di latelang:
Afghanistan (1954), Albania (1957), Algeria (1963), Australia (1953), Austria (1954), Azerbaijan (1996), Bahamas (1976), Bahrain (1990), Bangladesh (1985), Barbados (1976), Belarus (1956, as the Byelorussian SSR), Belgium (1962), Bolivia (1983), Bosnia and Herzegovina (1993), Brazil (1966), Cameroon (1984), Canada (1953), Chile (1995), China (1955), Croatia (1992), Cuba (1954), Cyprus (1986), Denmark (1954), Dominica (1994), Ecuador (1955), Egypt (1954), Ethiopia (1969), Fiji (1972), Finland (1954), France (1963), Germany (1973), Greece (1955), Guatemala (1983), Guinea (1963), Hungary (1958), India (1954), Iraq (1955), Ireland (1961), Israel (1955), Italy (1954), Jamaica (1964), Jordan (1959), Kazakhstan (2008), Kuwait (1963), Kyrgyzstan (1997), Lesotho (1974), Liberia (1953), Libya (1957), Madagascar (1964), Malawi (1965), Mali (1973), Malta (1966), Mauritania (1986), Mauritius (1969), Mexico (1954), Monaco (1954), Mongolia (1968), Montenegro (2006), Morocco (1959), Myanmar (1957), Nepal (1963), Netherlands (1955), New Zealand (1953), Nicaragua (1986), Niger (1964), Nigeria (1961), Norway (1957), Pakistan (1955), Paraguay (2007), Papua New Guinea (1982), Philippines (1955), Romania (1957), Russia (1956) (as the Soviet Union), St Lucia (1990), St Vincent and the Grenadines (1981), Saudi Arabia (1973), Serbia (2001, as Serbia and Montenegro), Sierra Leone (1962), Solomon Islands (1981), South Africa (1953), Spain (1927), Sri Lanka (1958), Sudan (1957), Sweden (1954), Switzerland (1953), Syria (1954), Tanzania (1962), Trinidad and Tobago (1966), Tunisia (1966), Turkey (1955), Turkmenistan (1997), Uganda (1964), Ukraine (1959, jaaka SSR ya Ukraine), United Kingdom (1953), United States (1956), Uruguay (2001), Viet Nam (1956), Yemen (1987), Zambia (1973)
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ League of Nations Treaty Series, vol. 60, pp. 254–270. E nopotswe Seetebosigo a ferabongwe ka 2025.
- ↑ United States of America – Convention revising the General Act of Berlin, 26 February 1885, and of the General Act and the Declaration of Brussels, 2 July 1890, signed at Saint-Germain-en-Laye, 10 September 1919 (1922) LNTSer 19; 8 LNTS 27. E nopotswe Seetebosigo a ferabongwe ka 2025.
- ↑ Suzanne Miers: Slavery in the Twentieth Century: The Evolution of a Global Problem. E nopotswe Seetebosigo a ferabongwe ka 2025.
- ↑ Miers, S. (2003). Slavery in the Twentieth Century: The Evolution of a Global Problem. US: AltaMira Press. 120–121
- ↑ Miers, S. (2003). Slavery in the Twentieth Century: The Evolution of a Global Problem. US: AltaMira Press. 197–215
- ↑ Miers, S. (2003). Slavery in the Twentieth Century: The Evolution of a Global Problem. Storbritannien: AltaMira Press. p. 216