Tumelo botlhodi
Tumelo ke tumelo nngwe le nngwe kgotsa tiro e e tsewang ke batho ba ba sa direng e le e e sa utlwaleng kgotsa e e fetang ya tlholego. Gantsi e dirisiwa mo ditumelong le mo ditlwaelong tse di amanang le lesego, tlholelo,bosalemone, dipheko,tepo dinaledi, go bolelela isagwe,mewa, le dilo dingwe tse di sa tlwaelegang, segolobogolo tumelo ya gore ditiragalo tsa mo isagweng di ka bolelelwa pele ke ditiragalo tse di rileng tse di sa amaneng le nako e e fetileng.[1][2]
Lefoko tumelo botlhodi gape le dirisiwa go kaya bodumedi jo bo sa dirweng ke bontsi jwa setšhaba se se rileng go sa kgatha lesega gore a bodumedi jo bo leng teng bo na le tumelo boto e go tweng ke yone kgotsa modumedi otlhe a a dirwang ke batho ba ba kgatlhanong le bodumedi.[1]
Ditlhaloso tsa lefoko leno di a farologana, mme tumelo botlhodi gantsi e tlhalosiwa jaaka ditumelo tse di sa utlwaleng tse di sa dumalaneng le kitso ya saense ya lefatshe. Stuart Vyse o akantsha gore "tsela e go akanngwang gore e dira ka yone ga e dumalane le tsela e re tlhaloganyang lefatshe la mmatota", mme Jane Risen o oketsa ka gore ditumelo tseno ga se tse di phoso fela go ya ka saense mme ga di kgonege.[3][4] Ka tsela e e tshwanang, Lysann Damisch o tlhalosa tumelo botlhodi jaaka "ditumelo tse di sa utlwaleng tsa gore selo, tiro, kgotsa seemo se se sa amaneng ka tsela e e utlwalang le tsela ya ditiragalo se se amang phelelo ya sone"Dale Martin a re tumelo boto "e akanya gore go na le tlhaloganyo e e phoso ka ga se se se se bakang le se se se dirang le se se dirang, se se nang motheo", mme Cambridge Dictionary e tlhalosa e le gore ga e re "kgopolo e e e se na motheo wa saense". Kgopolo eno ya ditlwaelo tsa tumelo botlhodi ga e amane ka gope le diphelelo. Ditlwaelo tsa bodumedi tse di farologanang le ditumelo tse di amogelwang ka tlwaelo mo setsong se se rileng ka dinako tse dingwe di bidiwa tumelo botlhodi; ka tsela e e tshwanang, ditlwaelo tse disha tse di tlisitsweng mo setšhabeng sa bodumedi se se tlhomilweng le tsone di ka tsewa jaaka tumelo boto ka maiteko a go di kgaphela kwa thoko. Gape, go bontsha boineelo jo bo feteletseng gantsi go ile ga tshwaiwa jaaka boitshwaro jwa tumelo botlhodi. [o tlhoka nopolo go tlhomamisa)
Go tlhaola sengwe jaaka tumelo botlhodi ka kakaretso go bontsha pono e e nyatsang. Dilo tse di umakiwang jaaka tse di ntseng jalo ka puo e e tlwaelegileng gantsi di umakiwa jaaka tumelo ya setso mo ditlhamane tsa setso.
Le fa go bopiwa ga lefoko la Selatina go phepafatsa, go tswa mo lediring super-stare, "go ema, go ema; go falola", bokao jwa lone jwa ntlha ga bo phepafale. E ka tlhalosiwa jaaka 'go ema mo godimo ga selo ka go gakgamala kgotsa ka poifo", mme go ile ga akantshiwa dilo tse dingwe tse di ka diregang, sekao go ikutlwa o feteletse dilo, ke gore, go nna kelotlhoko thata kgotsa go dira meletlo thata mo go direng meetlo ya bodumedi, kgotsa go sa ntse go na le mekgwa ya bodumedi ya bogologolo, e e sa utlwaleng.
MOTSWEDI
[fetola | Fetola Motswedi]- 1 2 Vyse, Stuart A. (2000). Believing in Magic: The Psychology of Superstition. Oxford, England: Oxford University Press. pp. 19–22. ISBN 978-0-1951-3634-0.
- ↑ Chardonnens, L. S. (2007). Chapter Four. Superstition and prognostication (in Sekgoa). Brill. ISBN 978-90-474-2042-2. Archived from the original on 18 January 2021. Retrieved 28 December 2020.
- ↑ Vyse, Stuart (2020). Superstition: A Very Short Introduction. Oxford University Press. ISBN 978-0198819257.
- ↑ Risen, Jane L. (2016). "Believing what we do not believe: Acquiescence to superstitious beliefs and other powerful intuitions". Psychological Review. 123 (2): 182–207. doi:10.1037/rev0000017. PMID 26479707. S2CID 14384232.