Jump to content

William Wilberforce

Go tswa ko Wikipedia
William Wilberforce
Portrait by Karl Anton Hickel, c.1794
Member of Parliament
In office
31 October 1780  February 1825
Pele Ga GagweDavid Hartley
Morago Ga GagweArthur Gough-Calthorpe
Constituency
Ka Ga Ena
O tsetswe(1759-08-24)24 Phatwe 1759
Kingston upon Hull, Yorkshire, England
O Tlhokafetse29 Phukwi 1833(1833-07-29) (aged 73)
Belgravia, London, England
PolokeloWestminster Abbey
MokgatlhoIndependent
Mo/Bakapelo
(m. 1797)
Bana6, including Tempolete:Enum
Alma materSt John's College, Cambridge
Tshaeno
Tempolete:Infobox saint

William Wilberforce ( Phatwe a le masome mabedi le bone ka 1759 – Phukwi a le masome mabedi le boferabongwe ka 1833) e ne e le mopolotiki wa Borithane, mothusi le moeteledipele wa mokgatlho wa go fedisa kgwebo ya makgoba ya Atlantic. Moltholegi wa Kingston upon Hull, Yorkshire, o ne a simolola tiro ya gagwe ya sepolotiki ka 1780, mme a nna leloko le le ikemetseng la Palamente (MP) la Yorkshire (1784–1812). Ka 1785, o ne a nna le maitemogelo a go sokologa mme a nna Evangelical Anglican, se se neng sa dira gore a fetoge thata mo botshelong jwa gagwe le go tshwenyega ka diphetogo mo botshelong jwa gagwe.

Ka 1787, Wilberforce o ne a kopana le Thomas Clarkson le setlhopha sa balwela-ditshwanelo kgatlhanong le kgwebo ya makgoba ya transatlantic, go akaretsa Granville Sharp, Hannah More le Charles Middleton. Ba ne ba tlhotlheletsa Wilberforce go tsaya lebaka la go fedisa, mme o ne a nna moeteledipele wa go fedisa bokgoba kwa Enyelane. O ne a etelela pele letsholo la palamente kgatlhanong le kgwebo ya makgoba ya Borithane dingwaga di le masome a mabedi go fitlha go fetiswa ga Molao wa Kgwebisano ya Makgoba wa 1807.

Wilberforce o ne a tlhomamisegile ka botlhokwa jwa bodumedi, boitsholo le thuto. O ne a nna le seabe mo matsholong le matsholo a a jaaka Society for the Suppression of Vice, tiro ya borongwa ya Borithane kwa India, go tlhamiwa ga koloni e e gololesegileng kwa Sierra Leone, motheo wa Church Mission Society le Society for the Prevention of Cruelty to Animals. Boitsholo jwa gagwe jwa motheo bo ne jwa dira gore a tshegetse melao ya kgatelelo ya sepolotiki le ya loago, mme ya felela ka go nyatsa gore o ne a itlhokomolosa tshiamololo kwa gae fa a ne a dira letsholo la makgoba kwa moseja.

Wilberforce o ne a tshameka karolo e e botlhokwa mo letsholong la go fedisa bokgoba gotlhelele mme a tswelela go nna le seabe morago ga 1826, fa a ne a tlogela Palamente ka ntlha ya mathata a boitekanelo. Letsholo leo le ne la dira gore go nne le Molao wa go Fedisa Bokgoba wa 1833, e e neng ya fedisa bokgoba mo dikarolong tse dintsi tsa Mmusomogolo wa Borithane. Wilberforce o ne a tlhokafala malatsi a le mararo fela morago ga go utlwa gore molao o fetisitswe ke Palamente. O ne a fitlhwa kwa Westminster Abbey, gaufi le tsala ya gagwe William Pitt yo Mmotlana.

Botshelo jwa pele le thuto

[fetola | Fetola Motswedi]

Wilberforce o belegetswe kwa Hull, kwa Yorkshire, Enyelane, ka Phatwe a le masome a mabedi le bone 1759.[1] E ne e le morwa a le esi wa ga Robert Wilberforce (1728–1768), mogwebi yo o humileng, le mosadi wa gagwe, Elizabeth Bird (1730–1798). Rraagwemogolo, William (1690–1774),o ne a dirile khumo ya lelapa mo kgwebong ya lewatle le mafatshe a Baltic. O ne a tlhophiwa gabedi go nna ratoropo wa Hull.[2]

Wilberforce e ne e le ngwana yo monnye, yo o lwalang le yo o bokoa yo o nang le matlho a a bokoa. Ka 1767, o ne a simolola go tsena sekolo sa Hull Grammar, se ka nako eo se neng se eteletswe pele ke Joseph Milner, yo o neng a tla nna tsala ya gagwe ya botshelo jotlhe. Wilberforce o ne a solegelwa molemo ke mowa wa tshegetso kwa sekolong, go fitlha rraagwe a tlhokafala ka 1768. Ka mmaagwe a ne a palelwa ke go itshoka, Wilberforce wa dingwaga di robabongwe o ne a romelwa kwa go malomaagwe le rakgadi yo o atlegileng yo o nang le matlo kwa St James's Place, London le Wimbledon. O tsene sekolo sa bodulo se se sa kgathalesegeng kwa Putney dingwaga di le pedi mme a fetsa malatsi a gagwe a boikhutso kwa Wimbledon, koo a neng a rata ba losika lwa gagwe thata. O ne a kgatlhegela Bokeresete jwa efangele ka ntlha ya tlhotlheletso ya ba losika lwa gagwe, segolo thata ya rakgadi wa gagwe Hannah, kgaitsadia mogwebi yo o humileng John Thornton, mothusi le motshegetsi wa moreri yo o eteletseng pele wa Methodist, George Whitefield.[1]

Mmaagwe Wilberforce yo o nonofileng wa Kereke ya Enyelane le rraagwemogolo, ba ne ba tshositswe ke tlhotlheletso eno e e sa dumalaneng le tshekamelo ya gagwe ya efangele, ba ne ba busetsa mosimane yo wa dingwaga di le lesome le bobedi kwa Hull ka 1771. O ne a utlwisiwa botlhoko ke go kgaogana le rakgadiagwe le malome wa gagwe. Lelapa la gagwe le ne le kgatlhanong le go boela kwa Hull Grammar School ka ntlha ya gore mogokgo o ne a fetogile Methodist, mme Wilberforce o ne a tswelela ka dithuto tsa gagwe kwa Pocklington School go tloga ka 1771 go ya go 1776. Ka go tlhotlhelediwa ke dipelaelo tsa Methodist, kwa tshimologong o ne a ganetsa botshelo jwa Hull jwa selegae, mme, fa matlhagatlhaga a gagwe a bodumedi a ntse a fokotsega, o ne a amogela go ya metshamekong, a ya dibolong le go tshameka dikarata.

Sehikantswe sa ga William Wilberforce ka fa ntle ga Wilberforce House, ko Hull kwa a tsholetsweng teng

Ka Phalane 1776, fa a le dingwaga di le lesome le bosupa, Wilberforce o ne a ya kwa St John's College, Cambridge. Loso lwa ga rraagwe le malomaagwe, ka 1774 le 1777 ka go latelana, lo ne lo mo tlogetse a humile a ikemetse mme ka ntlha ya seo o ne a na le tshekamelo e nnye kgotsa tlhokego ya go ineela mo thutong e e tseneletseng. Go na le moo, o ne a tsenelela mo tikologong ya loago ya botshelo jwa baithuti mme a latela botshelo jwa hboitumelobogolo, a itumelela dikarata, go betsha le go nwa bojalwa bosigo – le fa a ne a fitlhela go feteletsa ga bangwe ba baithuti ba gagwe go sa rate. E ne e le motho yo o botlhale, yo o pelotshweu e bile e le motlotlo yo o itsegeng, Wilberforce e ne e le motho yo o tumileng. O ne a dira ditsala di le dintsi, go akaretsa le Tonakgolo ya isagwe William Pitt. Le fa a ne a tshela botshelo le go tlhoka kgatlhego ya go ithuta, o ne a kgona go pasa ditlhatlhobo tsa gagwe mme a newa digerata tsa Bachelor of Arts ka 1781 le digerata tsa Master of Arts ka 1788.[1]

  1. 1 2 3 Wolffe, John (2009), "Wilberforce, William (1759–1833)", Oxford Dictionary of National Biography (online ed.), Oxford University Press, doi:10.1093/ref:odnb/29386 (Subscription or UK public library membership required.) E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bobedi ka 2025.
  2. Pollock 1977, p. 3