Aferika

Go tswa ko Wikipedia

Aferika -ke continente e e tona lefatshe ka bophara e e tlang morago ga ya Asi.O selekanyo sa 30.2 million km² mme ka fa dithoko go bo go nna le mawatle a a dikaganyeditseng.E nale batho ba le 1.22 billion (ditshupo tsa ngwaga wa 2016), e ka tswa e nale batho ba ka nna selekanyo sa 14.72% mo palobathong ya lefatshe ka bophara.Continente e e dikagenyeditswe ke lewatle la Mediterranean mo bophirima, otlhe a Suez Canal gape le la Red Sea mo letlhakoreng la Sinai Peninsula mo bokonebophirima,lewatle la Indian Ocean mo borwabotlhaba, gape le la Atlantic Ocean mo bophirima[1].Continente e e akaretsa lefatshe le tshwana le la Madagascar le a mangwe fela jalo[2].

Aferika o nale seemo sa lewapi se se pharologanyo le di continete tse dingwe.Mafatshe a a fa gare ga continente a na le pula e e ntsi le mogote o o feteletseng,fa kwa borwa gone go nale pula e eseng ntsiAfrica.Pula e e ntsi e e rotloetsa dilo di tshwana temothuo le tse dingwe fela jalo[3].

Mafatshe a Aferika ka bontsi a tshabelelwa ke dintwa tsa tshololo madi ebile di utlwisa botlhoko.Dintlwa tse gantsi di diragalela kwa bogare jwa Aferika.Bontsi jwa ntwa tse di bakwa ke ditswa mmung le lefatshe ntateng ya palo batho ba bantsi[4].

Thekiso ya Dinaka tsa Ditlou mo Aferika[fetola | Fetola Motswedi]

Balephata la tikologo , diphologolo le bojanala ba ntse ba tshwere phage ka mangana ba lwantsha le makgotla a mafatshefatshe a pabalelo tikologo le ditsa tlholego aa tshwanang le le kwa The Hague, Netherlands, la CITES go a kopa go le letlelela go rekisa mokoakoa wa dinaka tsa ditlou o le setseng le o kokoantse mo lefatshing leno.

Go ya ka Modiri wa Lephata le yo o ithebagantseng le dikgang tsa makgotla a CITES, Mme Diana Chimidza, ba setse ba dirisetse madi a ka tshwarang P400 000 go Iwantshana le kgang e ya moruthuta.Mokoakoa o wa dinaka tsa ditlou o ile wa phuthwa mo ditloung tse dineng di sule loso lwa tlholego kgotsa di bolailwe ka mabaka a gore di ntsifetse mme go lemoga gore go di hokotsa go ka thusa gore di seka tsa imela tikologo. Mma Chimidza o tlhalositse fa ditlou tsa Botswana di setse le Namibia ba rekise dina«:: tsa ditlou tse di kgobokantseng ba bolela gon dinaka tse tsa ditlou tse rekesediwang mmebaraka ys theko ya ditlou jaaka Japan la tsa ditlou tse di bolailweni eseng kafa molaong, fa tse dingwe e le tsa bogodu[5].

Dipadi tse dingwe[fetola | Fetola Motswedi]

  1. http://en.wikipedia.org/wiki/Mediterranean_Sea
  2. http://en.wikipedia.org/wiki/Madagascar
  3. "Archive copy". Archived from the original on 2012-03-19. Retrieved 2012-03-30.{{cite web}}: CS1 maint: archived copy as title (link)
  4. "Archive copy". Archived from the original on 2012-04-05. Retrieved 2012-03-30.{{cite web}}: CS1 maint: archived copy as title (link)
  5. http://www.kutlwano.com/thekise-ya-dinaka-tsa-ditlou/

Dikgoge tse dingwe[fetola | Fetola Motswedi]

Africa </noinclude>