Jump to content

Conspiracy

Go tswa ko Wikipedia

Morero wa sephiri, o gape o itsegeng jaaka leano, leano, kgotsa leano, ke leano la sephiri kgotsa tumalano magareng ga batho (ba ba bitswang bakgokgontshi kgotsa bakgokgontshi) ka maikaelelo a a seng ka fa molaong kgotsa a a kotsi, jaaka polao, boferefere, kgotsa bobodu, segolobogolo ka maitlhomo a sepolotiki,[1]fa ba ntse ba boloka tumalano ya bone e le sephiri mo bathong kgotsa mo bathong ba bangwe ba ba amilweng ke yone. Ka tsela ya sepolotiki, leano la boferefere le kaya setlhopha sa batho ba ba kopaneng mmogo ka boikaelelo jwa go menola ditheo tse di tlhomilweng tsa puso ya sepolotiki. Seno se ka nna ka go di tsaya ka dikgoka kgotsa go di fetola, kgotsa le e leng go tswelela pele go dira dipoelo tse di seng kafa molaong ka ditiro dingwe ka tsela e e koafatsang puso ka thuso ya balaodi ba ba farologaneng ba dipolotiki. Go ikaegile ka maemo, leano le ka nna la nna tlolomolao kgotsa phoso ya selegae. [2]Lereo leno ka kakaretso le kaya, kgotsa le kaya, go dira phoso kgotsa go dira dilo tse di seng ka fa molaong mo letlhakoreng la ba ba neng ba loga leano, ka gonne go dumelwa gore batho ba ne ba ka se tlhoke go loga leano go dira ditiro tse di neng di le ka fa molaong le tse di siameng, kgotsa tse go neng go se na ope yo o neng a ka nna kgatlhanong le tsone.[3][4]

Ka tsela e e tshwanang, bathapisi ba ditlhopha tsa metshameko ba kopana ka metlha ba tswaletswe gore ba rulaganye ditsela tse ba tla tshamekang ka tsone le ditsela tse ba tla fenyang baba ba bone ka tsone, mme tiro eno ga e tsewe e le go loga maano a boferefere ka gonne e tsewa e le karolo ya motshameko. [5]Mo godimo ga moo, motho o tshwanetse go nna le seabe mo leanong la go loga maano a boferefere a itse. Go tsweletsa ditlwaelo tsa loago tse di dirang mo molemong wa ditlhopha tse di rileng le mo mathateng a ditlhopha tse dingwe tse di rileng, le fa go ka tswa go se mo maitsholong, ga se leano fa e le gore batsayakarolo mo tiragatsong ga ba e tswele pele ka maikaelelo a go tsweletsa mosola ono. [6]

Ka fa letlhakoreng le lengwe, fa go na le maikaelelo a go dira leano la boferefere, go na le leano la boferefere tota le fa dintlha tsa lone di sa dumalanwe ke batsayakarolo. [7]Ditsamaiso tsa sephiri tsa CIA, ka sekai, ka tlholego ya tsone di thata go supiwa ka tlhomamo, mme patlisiso ya tiro ya lefapha, gammogo le ditshenolo tsa badiredi ba pele ba CIA, di supile dikgetse di le mmalwa tse lefapha le lekileng go tlhotlheletsa ditiragalo.[8]Ka nako ya Ntwa ya Molomo, United States e ne ya leka go fetola mebuso ya dinaga tse dingwe ka sephiri makgetlo a le 66, mme ya atlega mo makgetlong a le 26.[9]


Kgopolo ya leano" ke tumelo ya gore leano la go loga leano le nnile le seabe mo go tlholeng tiragalo ya sepolotiki e e sa amogelweng ke baitseanape. [10]Dithuto tsa bolotsana di na le go tsamaelana le go amana le tse dingwe;ka kakaretso di diretswe go ganana le go tsietsa ka bosupi jo bo kgatlhanong le tsone kgotsa go tlhoka bosupi ka tsone.Moitsesaense wa dipolotiki Michael Barkun o tlhalositse gore dikgopolo tsa leano di ikaegile ka kgopolo ya gore lobopo lo laolwa ke thulaganyo, mme di akaretsa melaometheo e le meraro: ga go na sepe se se diragalang ka kotsi, ga go na sepe se se tshwanang le se se bonalang, mme sengwe le sengwe se golagane.[11] Selo se sengwe se se tshwanang ke gore dikgopolo tsa maano a go loga leano di fetoga go tsenyeletsa bosupi bope fela jo bo leng kgatlhanong le tsone, gore di nne, jaaka Barkun a kwala, tsamaiso e e tswaletsweng e e ka se kang ya tsiediwa, mme ka jalo "ke kgang ya tumelo go na le bosupi". [12][13][14]

Mefuta[fetola | Fetola Motswedi]

  • Go loga leano la boferefere, tumalano magareng ga batho go tsietsa, go tsietsa, kana go tsietsa ba bangwe mo ditshwanelong tsa bone tsa semolao kana go bona molemo o o sa siamang.
  • Boferefere (bosenyi), tumalano magareng ga batho go tlola molao mo isagweng, mo mabakeng a mangwe ba dirile sengwe go tsweletsa tumalano eo.
  • Boferefere (tsa sepolotiki), tumalano magareng ga batho ka maikaelelo a go bona maatla a sepolotiki kana go fitlhelela maikaelelo a sepolotiki

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. Collins Dictionary: conspiracy
  2. "Conspiracy". merriam-webster.com. Retrieved December 27, 2017
  3. "Conspiracy Definition & Meaning"[1]
  4. "Conspiracy".[2]
  5. Peter Knight, Conspiracy Theories in American History: An Encyclopedia (2003), p. 15-16
  6. Peter Knight, Conspiracy Theories in American History: An Encyclopedia (2003), p. 15-16
  7. Peter Knight, Conspiracy Theories in American History: An Encyclopedia (2003), p. 15-16
  8. Four more ways the CIA has meddled in Africa. BBC, 17 May 2016.[3]
  9. The U.S. tried to change other countries' governments 72 times during the Cold War. By Lindsey A. O'Rourke. The Washington Post, December 23, 2016
  10. Joseph E. Uscinski and Joseph M. Parent, American Conspiracy Theories (2014) excerpt
  11. Barkun, Michael (2003). A Culture of Conspiracy: Apocalyptic Visions in Contemporary America. Berkeley: University of California Press. pp. 3–4.[4]
  12. Barkun 2003, p. 7.
  13. Barkun, Michael (2011). Chasing Phantoms: Reality, Imagination, and Homeland Security Since 9/11. Chapel Hill: University of North Carolina Press. p. 10. ISBN 9780807834701.[5]
  14. Mapped: The 7 Governments the U.S. Has Overthrown. Yes, we now have confirmation that the CIA was behind Iran's 1953 coup. But the agency hardly stopped there. By J. Dana Stuster. Foreign Policy, August 20, 2013