Jump to content

Crop

Go tswa ko Wikipedia
Dijwalo

Sejalo ke semela se se ka jalwang le go rojwa ka bontsi go dira poelo kgotsa go itshedisa. [1]Ka mafoko a mangwe, sejalo ke semela kgotsa setlhagiswa sa semela se se jalwang ka maikaelelo a a rileng jaaka dijo, tlhale kgotsa peterolo.

Fa dimela tsa mofuta o le mongwe di jalwa ka mela kgotsa ka thulaganyo e nngwe, go bidiwa tshimo ya dijalo kgotsa go jalwa ga dijalo.

Bontsi jwa dijalo di rojwa gore e nne dijo tsa batho kgotsa dijo tsa diruiwa.

Dijalo tse di botlhokwa tse e seng tsa dijo di akaretsa go lema dijalo, go lema dithunya le dijalo tsa madirelo. Dijalo tsa temothuo di akaretsa dimela tse di dirisediwang dijalo tse dingwe (jaaka ditlhare tsa maungo). Dijalo tsa dijalo tsa malomo di akaretsa dijalo tsa dijalo tse di robalang, dijalo tsa mo ntlong, dijalo tsa tshingwana e e nang le dithunya le tsa mo pitseng, dijalo tsa merogo e e segilweng le dithunya tse di segilweng. Dijalo tsa madirelo di tlhagisetswa diaparo (dijalo tsa tlhale jaaka katune), biofuel (dijalo tsa maatla, mafura a bolele), kgotsa melemo (dijalo tsa kalafi).

Ntshokhumo[fetola | Fetola Motswedi]

Dijwalo ko Punjabi

Ntshodikuno ya dijalo tsa motheo e ne e le ditone di le dibilione di le 9,5 ka 2021, 54% go feta ka 2000. Dijalo di le nne di dira halofo ya ntshokuno ya lefatshe ya dijalo tsa motheo: mmidi wa sukiri, mmidi, korong le reisi.[2]

Dijwalo ka lefatshe lotlhe

Tlhagiso ya lefatshe ya dijalo tsa motheo e oketsegile ka 54% magareng ga 2000 le 2021, go fitlha go ditone di le dibilione di le 9,5, e leng 2% go feta ka 2020. Seno se raya gore go na le ditone di le dimilione di le dikete di le 3,3 tse di oketsegileng go feta ka 2000. Ka go dira go le gonnye fela ga nngwetharong ya palogotlhe, dithoro e ne e le setlhopha se segolo sa dijalo tse di tlhagisitsweng ka 2021, di latelwa ke dijalo tsa sukiri (22%), merogo le dijalo tsa oli (12% nngwe le nngwe). Maungo, medi le dithuthuntshwane nngwe le nngwe e ne e na le 9-10% ya palogotlhe ya ntshokuno. Koketsego ya ntshokuno e bakwa thata ke dilo tse di farologaneng; go dirisiwa thata ga go nosetsa, dibolayaditshenekegi le menontsha, mme ka selekanyo se sennye e le ka ntlha ya bogolo jwa lefelo le le lemilweng. Mabaka a mangwe a a tshwanang le mekgwa ya temothuo e e botoka le tiriso ya dijalo tsa thobo e e kwa godimo le tsona di na le seabe. [3]

Dijwalo
mafelo a dijwalo

Boleng jwa ntshokuno ya dijalo tsa motheo bo oketsegile ka lebelo le le kwa godimo go le gonnye ka sebele jaaka dipalo tse di tlhagisitsweng (57%), go tswa go USD 1.8 trillion ka 2000 go ya go USD 2.8 trillion ka 2021. Fela jaaka ka dipalo tse di tlhagisitsweng, dithoro di ne di na le seabe se segolo mo boleng jwa ntshokuno yotlhe ka 2021 (30%). Merogo le maungo di ne di emela 19% le 17%, ka go latelana, ya boleng jotlhe ka 2021, e e kwa godimo thata go na le dikabo tsa bontsi. Dikarolo tsa dijalo tsa oli le medi le matonkomane mo boleng jotlhe di ne di tshwana le dikarolo tsa bontsi. Dijalo tsa sukiri di emetse 4% ya boleng jwa palogotlhe: pharologano e e jalo le karolo ya bontsi jo bo tlhagisitsweng e ka ntlha ya dipharologano tsa tlhotlhwa fa go bapisiwa le maungo le merogo, le ntlha ya gore phetogo go nna sukiri e e itshekileng e oketsa boleng go gaisa.[4]

Dijalo tse di botlhokwa mo lefatsheng lotlhe[fetola | Fetola Motswedi]

dijwalo lefatshe lotlhe

Go ya ka bokete jo bo tlhagisitsweng, dijalo tse di latelang ke tsona tse di botlhokwa go gaisa (tlhagiso ya lefatshe ka dikete tsa ditone tsa metrikhiti):[5]rice (541 kcal), wheat (527 kcal), sugarcane and other sugar crops (200 kcal), maize (corn) (147 kcal), soybean oil (82 kcal), other vegetables (74 kcal), potatoes (64 kcal), palm oil (52 kcal), cassava (37 kcal), legume pulses (37 kcal), sunflower seed oil (35 kcal), rape and mustard oil (34 kcal), other fruits, (31 kcal), sorghum (28 kcal), millet (27 kcal), groundnuts (25 kcal), beans (23 kcal), sweet potatoes (22 kcal), bananas (21 kcal), various nuts (16 kcal), soybeans (14 kcal), cottonseed oil (13 kcal), groundnut oil (13 kcal), yams (13 kcal).

Dijalo 2000 2013 2020
Sugarcane 1,256,380 1,877,110 1,870,246
Maize 592,479 1,016,740 1,171,332
Rice 599,355 745,710 1,264,410
Wheat 585,691 713,183 760,931
Potato 327,600 368,096 359,124


Go ya ka bokete jo bo tlhagisitsweng, dijalo tse di latelang ke tsona tse di botlhokwa go gaisa (tlhagiso ya lefatshe ka dikete tsa ditone tsa metrikhiti):[6]

Mekgwa ya go lema le dijalo tse di tlwaelegileng kwa U.S.[fetola | Fetola Motswedi]

Go na le mekgwa e e farologaneng ya go lema e e dirisiwang mo madirelong a temothuo,[7]jaaka go lema go le nosi, go fetola dijalo, go lema ka go latelana, le go lema ka go tswakanya.[8] Mokgwa mongwe le mongwe wa go lema o na le maikaelelo a ona mme gape o ka nna le mathata a ona.[9] Himanshu Arora o tlhalosa monopropagation jaaka fa tshimo e gola sejalo se le sengwe fela se se rileng ngwaga otlhe. Go ya ka Himanshu Arora, go lema mono go na le mathata a teng, jaaka kotsi ya gore mmu o latlhegelwe ke tsalo ya one. [10]Morago ga mono cropping, mokgwa o mongwe wa go lema ke relay cropping. Go ya ka Laeborari ya Bosetšhaba ya Boitekanelo, go lema ka go tsokotsa go ka rarabolola dikgotlhang di le mmalwa jaaka tiriso e e sa kgoneng ya metswedi e e leng teng, dikgotlhang ka nako ya go jala, tiriso ya menontsha, le go senyega ga mmu. Dipholo tse di tliswang ke tiriso ya go lema ka go latelana ke thobo e e kwa godimo ya dijalo.[11]Kwa United States, mmidi ke sejalo se se tlhagisitsweng ka bontsi, mme soyabean e latela ka bobedi, go ya ka puso ya Alberta. [12]Go ya ka mmapa o o ntshitsweng ke Puso ya Alberta, kgaolo e e tumileng thata ya go jala dijalo tse di tumileng tseno e kwa dinageng tse di kwa teng tsa U.S., ke kwa dijalo di atlegileng thata teng mo ntshokunong.[13]

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. "crop". Merriam-Webster.com Dictionary. Retrieved 2017-06-20.[1]
  2. "World Food and Agriculture – Statistical Yearbook 2023 | FAO | Food and Agriculture Organization of the United Nations". FAODocuments. doi:10.4060/cc8166en. Retrieved 2023-12-13.[2]
  3. "World Food and Agriculture – Statistical Yearbook 2023 | FAO | Food and Agriculture Organization of the United Nations". FAODocuments. doi:10.4060/cc8166en. Retrieved 2023-12-13.[3]
  4. "World Food and Agriculture – Statistical Yearbook 2023 | FAO | Food and Agriculture Organization of the United Nations". FAODocuments. doi:10.4060/cc8166en. Retrieved 2023-12-13.[4]
  5. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Statistics Division (2017). "FAOstats Food Supply - Crops Primary Equivalent".[5]
  6. FAO 2015. FAO Statistical Pocketbook 2015, ISBN 978-92-5-108802-9, p. 28
  7. Arora, Himanshu (2017-10-06). "Types of Cropping Systems: Mono cropping; Crop Rotation; Sequential Cropping; Inter Cropping; Relay Cropping"[6]
  8. "Types of Cropping Systems: Mono cropping; Crop Rotation; Sequential Cropping; Inter Cropping; Relay Cropping - Civilsdaily". 2017-10-06. Retrieved 2022-12-06
  9. "Types of Cropping Systems: Mono cropping; Crop Rotation; Sequential Cropping; Inter Cropping; Relay Cropping - Civilsdaily". 2017-10-06. Retrieved 2022-12-06.[7]
  10. "Types of Cropping Systems: Mono cropping; Crop Rotation; Sequential Cropping; Inter Cropping; Relay Cropping - Civilsdaily". 2017-10-06. Retrieved 2022-12-16.[8]
  11. Tanveer, Mohsin; Anjum, Shakeel Ahmad; Hussain, Saddam; Cerdà, Artemi; Ashraf, Umair (March 2017). "Relay cropping as a sustainable approach: problems and opportunities for sustainable crop production". Environmental Science and Pollution Research International. 24 (8): 6973–6988. Bibcode:2017ESPR...24.6973T. doi:10.1007/s11356-017-8371-4. ISSN 1614-7499. PMID 28083744. S2CID 207283489.[9]
  12. "US Crops – Where Are They Grown?". www.alberta.ca. Retrieved 2022-12-16.
  13. "US Crops – Where Are They Grown?". www.alberta.ca. Retrieved 2022-12-16.