Jump to content

Feng Yunhe

Go tswa ko Wikipedia
Feng Yunhe

Feng Yunhe (1898/ Moranang 1900 - 14 Sedimonthole 1988) e ne e le moitsesaense wa kwa China yo o neng a dira mo pusong ya China go tloga ka 1949 -1954 jaaka Tona ya Madirelo a Matsela. [1] Mmogo le Shi Liang le Li Dequan, ba ba neng ba tlhophiwa ka ngwaga o le mongwe, e ne e le tona ya ntlha ya mosadi kwa China (fa go sa balwe He Xiangning, yo o neng a direla pele ga go kopanngwa). Feng Yunhe e ne e le mankge mo dilong tse di dirilweng ka lotlhaka lwa ramie. E ne e le mongwe wa bathei ba China National Democratic Construction Association, nngwe ya diphathi tse robedi tse di amogetsweng semolao tsa sepolotiki mo People's Republic of China. E ne e le mosadi wa ntlha yo o neng a bona dikirii ya bongaka ya boenjiniri jwa dikhemikale kwa United States. 2][3]

Botshelo le thuto[fetola | Fetola Motswedi]

Feng Yunhe o ne a tswa kwa Lijin, kwa Porofenseng ya Shandong kwa China. O tsene sekolo sa poraemari le se segolwane kwa Jinan Girls' Junior Normal School le Beijing Girls' Higher Normal School. Ka ngwaga wa 1920 o ne a amogelwa kwa United States go ya go ithuta boenjenere jwa dikhemikale kwa Ohio State University, koo a neng a amogela dikirii ya gagwe ya master ka ngwaga wa 1928 le doctorate ya gagwe ya boenjenere jwa dikhemikale ka ngwaga wa 1931, a nna mosadi wa ntlha go bona dikirii ya bongaka ya boenjenere jwa dikhemikale kwa United States. Fa a ne a le kwa Amerika, o ne a itsiwe jaaka Yun Hao Feng kgotsa Ruth Feng. Ka 1930 ene le Mary Bucher ba ne ba le maloko a American Institute of Chemical Engineers Student Chapter kwa Ohio, setlhopha sa ntlha sa setlhopha se se letlelelang basadi go nna maloko. 3]

Tiro[fetola | Fetola Motswedi]

Fa a sena go aloga, o ne a boela kwa China mme a ruta kwa Yunibesithing ya Yanjing, koo a neng a ya kwa Yunibesithing ya Berlin, kwa Jeremane ka 1933 go ya go dira dipatlisiso ka rayon mme a tlhama rayon ya ntlha e e dirilweng ka ditlhale tsa bojang, a boela kwa China ka 1936 go ya go dira jaaka mokomisinara wa Central Economic Commission. Ka 1938 o ne a fudugela kwa Chongqing go ya go tlhoma Southwest Chemical Industry Manufacturing Factory, koo a neng a dira dipatlisiso ka go dira ramie mme kgabagare a dira "Cloud Silk", e e itsegeng e le Yunsi fiber. Ka 1949, o ne a tsenela First Plenary Session ya Chinese People's Political Consultative Conference. 1]

Morago ga go tlhomiwa ga People's Republic of China, Feng Yunhe o ne a nna mogakolodi wa Lefapha la Madirelo a Matsela le Motlatsa Mokaedi wa Guangdong Chemical Research Institute, mme ka 1951, o ne a simolola go batlisisa ka ga go fetolwa ga dikhemikale tsa tlhale ya ramie, e e neng ya atlega morago ga dingwaga di le tlhano tsa ditekeletso. Ka nako ya Phetogo e Kgolo ya Setso, o ne a tsewa e le "motho yo o nang le taolo mo thutong". Morago ga phetogo ya setso, o ne a nna mogakolodi wa Shanghai Textile Industry Bureau's Wool and Hemp Textile Industry Company mme a tsenela Chinese Communist Party ka 1979. O ne a abelwa sekgele sa go tlhama ke State Science and Technology Commission ka 1981 ka ntlha ya go tlhama palo e kgolo ya ditlamelo tsa go ntsha dimela tsa ramie sulphonation kwa Shanghai, mme e ne e le mogakolodi wa setegeniki wa Porofense ya Hubei ka ga thekenoloji ya dikhai go tloga ka 1984.[1] 4][5]

Maemo a sepolotiki[fetola | Fetola Motswedi]

Feng Yunhe e ne e le leloko la First to Third National People's Congress, leloko la Standing Committee of the Fifth National Committee of the Chinese People's Political Consultative Conference le leloko la Sixth National Committee of the Chinese People's Political Consultative Conference. [ citation needed ]

Feng Yunhe o ne a tlhokafala kwa Guangzhou ka 14 Sedimonthole 1988 a le dingwaga di le 89.[ 5][4]

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]