Jump to content

Gisulf I of Friuli

Go tswa ko Wikipedia
sefapano sa Gisulf

Gisulf I (Latin: Gisulfus I) e ka tswa e ne e le kgosana ya ntlha ya kwa Friuli (e ka nako eo e neng e le Forum Julii). E ne e le setlogolo sa Alboin, kgosi ya ntlha ya Ba-Lombard kwa Italy, yo o neng a mo tlhoma go nna kgosana ka bo 569 morago ga phenyo ya Ba-Lombard mo kgaolong eo,[1][2]

Pele ga seno, Gisulf e ne e le marpahis ya Alboin kgotsa "morena wa pitse", ka dinako tse dingwe a tsewa e le motshodi wa thebe. Go ya ka Paulo yo e neng e le Modihedi, e ne e le "monna yo o tshwanelang ka ditsela tsotlhe". O ne a kopa Alboin gore a mo neye tetla ya go tlhopha gore o ne a tla etelela pele le go busa bomang mo Friuli, mme kopo eno e ne ya amogelwa. Ka jalo o ne a tlhopha gore ke malapa afe a a neng a tla nna ka bosakhutleng kwa Friuli, mme o ne a "tsaya seriti sa go nna moeteledipele (ducior)".[3] E re ka bapalami ba ne ba tshwanetse go paterola mo dipoeng tsa Venice le go tlisa dikgang ka bonako tsa baba ba ba atamelang, Alboin o ne a mo naya letsomane le legolo la dipitse tse di namagadi tse di neng di nonofile e bile di kgona go itshoka.[4]

O ne a busa ka nako ya Puso ya Dikgosi go tloga ka 575 go ya go 585. O ne a tlhatlhamiwa ke setlogolo sa gagwe e bong Gisulf II.

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. Wolfram, Herwig. The Roman Empire and Its Germanic Peoples. Berkeley: University of California Press, 1990 [1997], p. 287
  2. Wickham, Chris. Early Medieval Italy: Central Power and Local Society, 400-1000, University of Michigan Press, 1989, p. 30 ISBN 9780472080991[1]
  3. Paul, bk 2, ch IX [1] Archived 2008-05-17 at the Wayback Machine.[2]
  4. Hodgkin, Thomas. Italy and Her Invaders: The Lombard kingdom, 600-744, Clarendon Press, 1916, p. 42