Jump to content

John D. Whitney

Go tswa ko Wikipedia

John Dunning Whitney SJ (July 19, 1850 - November 27, 1917) e ne e le moruti wa American Catholic le Jesuit yo o neng a nna moporesidente wa Georgetown University ka

The Reverend
John D. Whitney
SJ
Portrait of John D. Whitney seated
32nd President of Georgetown University
In office
1898–1901
Pele Ga GagweJ. Havens Richards
Morago Ga GagweJerome Daugherty
Ka Ga Ena
O tsetswe(1850-07-19)Phukwi 19, 1850
Nantucket, Massachusetts, US
O TlhokafetseNgwanatsele 27, 1917(1917-11-27) (aged 67)
Chestnut Hill, Massachusetts, US
PolokeloCollege of the Holy Cross Cemetery
Alma mater
Military service
Service/branchUnited States Navy
Dingwaga tsa tiro1866–1872
Tempolete:Infobox Christian leader

1898. O tsholetswe kwa Massachusetts, o ne a tsenela United States Navy a na le dingwaga di le lesome le borataro, koo a neng a itsisiwe Bokatoliki ka buka e a neng a e bona ka phoso mme ya mo tlhotlheletsa gore a nne Mokatoliki. O ne a tsena mo Mokgatlhong wa ga Jesu mme a fetsa dingwaga tse di latelang di le masome a mabedi le botlhano a ithuta le go ruta dipalo kwa ditheong tsa Ba-Jesuit go dikologa lefatshe, go akaretsa le kwa Canada, Engelane, Ireland, le go dikologa United States kwa New York, Maryland, Boston, le Louisiana. O ne a nna motlatsa poresidente wa Spring Hill College kwa Alabama pele ga a tlhomiwa go nna poresidente wa Yunibesithi ya Georgetown.

Mo dingwageng tse tharo tsa fa a ne a dira tiro eno, go ne ga dirwa diphetogo di le mmalwa mo khamphaseng, go akaretsa go wediwa ga Gaston Hall le go agiwa ga dikgoro tsa Healy Hall. Go ne ga tlhongwa gape le Sepetlele sa Yunibesithi ya Georgetown le se se neng se tla nna Sekolo sa Boentšhe. Fa nako ya gagwe e sena go fela, o ne a ya kwa Boston College ka dingwaga di le mmalwa e le motshwaramatlotlo pele ga a dira tiro ya bodisa kwa Philadelphia, Brooklyn, le Baltimore, koo a neng a nna mookamedi wa St. Kereke ya ga Ignatius. O ne a tswelela go nna kwa Boston College, koo a neng a tlhokafala ka 1917.

Botshelo jwa gagwe[fetola | Fetola Motswedi]

John Dunning Whitney o tshotswe ka July 19, 1850, kwa Nantucket, Massachusetts. O ne a tswa mo lelapeng le le itsegeng,[1] rraagwe e ne e le Thomas G. Whitney le mmaagwe e ne e le Esther A. Whitney yo o belegweng e le Dunning.[2] Esther e ne e le Congregationalist e e ineetseng mme John o ne a godisitswe ka tumelo eo. O ne a romelwa kwa dikolong di le mmalwa tsa puso le tsa poraefete, go akaretsa Nantucket High School, pele a tsena mo United States Navy ka 1866. Fa a ne a direla jaaka lefotenente mo sekepeng sa sekolo sa USS Mercury, o ne a nna le maitemogelo a go sokologa mo bodumeding.[3]

Go Sokologela mo Bokatoliking

Fa a le mo sekepeng sa Mercury, gantsi o ne a tlotla ka bodumedi le mongwe yo a neng a tsamaya le ene mo sekepeng, yo o neng a bolela gore ga go na kereke epe ya Porotesetanta e e neng e le yone kereke ya boammaaruri, le gore Kereke ya ga Jesu Keresete ya Baitshepi ba Malatsi a Bofelo kana Kereke ya Katoliki e ne e le yone kereke ya boammaaruri.[4] Gape Whitney o ne a kgona go bapisa mekgwa e e farologaneng ya baruti ba Baporotesetanta le ba Bakatoliki ba ba neng ba le mo sekepeng. [5]Metlotlo ya gagwe le motho yo a neng a tsamaya le ene mo sekepeng e ne ya dira gore Whitney a akanyetse "dikgang tsa kereke ya Katoliki". Ka August 1870, sekepe sa Mercury se ne se le kwa Newport, Rhode Island, go ya go nna teng kwa kgaisanong ya America's Cup[6]. Kapotene o ne a laletsa banyalani bangwe ba Bakatoliki ba ba neng ba sa tswa go nyalana gore ba boele kwa New York City ba tswa kwa metshamekong ya go palama mekoro. Fa ba ntse ba tsamaya ka sekepe mo Long Island Sound, monyadiwa yono o ne a latlhela buka nngwe mo lewatleng, mme modiredimogolo o ne a dira gore mokorwana o tsenngwe mo metsing go ya go e tsaya. Morago ga go fologa mo sekepeng kwa New York, monyadiwa o ne a tlogela buka eo kwa morago, e Whitney a neng a lemoga gore ke The Invitation Heeded: Reasons for a Return to Catholic Unity e e kwadilweng ke James Kent Stone, yo moragonyana a neng a nna moruti wa Passionist yo o neng a itsiwe e le Father Fidelis; buka eno e ne e kwadilwe go arabela kopo ya ga Mopapa Pius IX ya gore Bakeresete botlhe ba boele kwa go Mmè Kereke.[7]

Fa a sena go bala buka eo gangwe le gape, o ne a ya kwa go mongwe wa baruti ba mo sekepeng, Dominic Duranquet, yo e neng e le Mo-Jesuit, [8] mme a bolela gore fa e le gore se se mo bukeng eo se boammaaruri, o tshwanetse go nna Mokatoliki. [9] Fa a sena go rutiwa go rapela le go ithuta go ya pele, o ne a kopa go amogelwa mo Kerekeng ya Katoliki, mme Stone e le motlhatlhami wa gagwe. Ka November 2, 1870 (Letsatsi la Meya Yotlhe), Whitney o ne a kolobediwa ke Duranquet mo Kerekeng ya St. Paul the Apostle kwa New York City.[10]

Thuto le go ruta

Whitney o ne a tsena mo Mokgatlhong wa ga Jesu ka August 14, 1872, kwa tikologong ya Sault-au-Récollet kwa Montreal, kwa Canada, koo a neng a nna teng ka dingwaga di le pedi. O ne a ya kwa Manresa House kwa kgaolong ya Roehampton kwa London, Engelane,[6] ka 1875 go ya go ithuta thutapuo ngwaga, mme morago a ya kwa Stonyhurst College kwa Lancashire dingwaga di le tharo go ya go ithuta filosofi. O ne a ruta dipalo ka ngwaga pele a boela kwa United States ka 1880, koo a neng a tswelela go ruta dipalo kwa St. Francis Xavier College kwa New York City dingwaga di le nne.[11]

Ka 1884, o ne a ya kwa Woodstock College kwa Maryland go ya go ithuta thutabodumedi. Mo ngwageng o o latelang, o ne a romelwa kwa Mobile, Alabama, koo a neng a tlhomiwa go nna moruti ka August 15, 1885. O ne a simolola go ruta dipalo ka 1886 kwa Spring Hill College, mme kgabagare a nna motlatsa-moporesidente wa sekolo. Morago ga dingwaga di le nne kwa Spring Hill College, o ne a ya kwa Ireland ka 1890, kwa a neng a ithuta thutabomodimo kwa Milltown Park kwa Dublin, pele a boela kwa Roehampton go ya go dira tertianship ya gagwe ka 1892.[12]

Morago ga moo Whitney o ne a boela kwa United States, mme a simolola go ruta mathematics kwa St. Charles College kwa Grand Coteau, Louisiana, go tloga ka 1893 go ya go 1895. O ne a fudusediwa kwa College of the Immaculate Conception kwa New Orleans ka 1897, mme go tswa foo a isiwa kwa St. John's College kwa Bronx, e e neng ya itsege moragonyana jaaka Fordham University.[13]

Georgetown University[fetola | Fetola Motswedi]

Gaston Hall

Whitney o ne a tlhophiwa go nna moporesidente wa Yunibesiti ya Georgetown ka July 3, 1898,[6] a tlhatlhama J. Havens Richards.[14] Ka nako ya fa a ne a le moporesidente, go ne ga dirwa diphetogo di le mmalwa mo khamphaseng. Sepetlele sa Yunibesithi ya Georgetown se ne sa bulwa mme molwetse wa ntlha o ne a amogelwa. Gaston Hall e ne ya kgabisetswa mme ya wediwa ka 1901. Mo ngwageng oo, yunibesiti e ne ya amogela moneelo go tswa go Anthony A. Hirst, moagi yo o humileng wa kwa Philadelphia le moithuti wa Georgetown College le Sekolo sa Molao, go aga Hirst Library mo teng ga Healy Hall. Matseno a magolo le a bogare a Healy Hall a ne a wediwa, ditsela tsa go tsamaya di ne tsa baakanngwa, mme dikago di le mmalwa tsa khamphase di ne tsa baakanngwa, go akaretsa le Dahlgren Chapel.[15]

Ka 1901, Whitney o ne a kgona go dira gore barutisi ba Sekolo sa Kalafi ba sekaseke gape kakantsho ya ngaka ya meno ya mo lefelong leo, e bong W. Warrington Evans, go tsaya Washington Dental College ya gagwe jaaka lefapha la sekolo sa bongaka,[16] tshitshinyo e a neng a ntse a e neela yunibesiti fa e sale ka 1870. Faculty ya bongaka e ne ya amogela thulaganyo eo ka Motsheganong wa 1901, mme Washington Dental College ya nna lefapha kwa bokhutlong jwa Phukwi. Kgabagare e ne ya nna Sekolo sa Yunibesiti sa Bo-Ngaka ba Meno.

Ka May 14, 1901, yunibesiti e ne ya amogela Mobishopomogolo Sebastiano Martinelli, Moemedi wa Baaposetole kwa United States, fa a sena go tlhatlosediwa kwa College of Cardinals. Kamogelo e kgolo kwa Healy Hall e ne ya tsenelwa ke baithuti le barutabana ka diaparo tsa bone tsa borutegi, gammogo le batlotlegi ba le bantsi, go akaretsa le Mokwaledi wa Ntwa Elihu Root, baatlhodi botlhe ba Kgotlatshekelo ya Makgaolakgang ya United States, baatlhodi botlhe ba Kgotlatshekelo ya Boikuelo ya Federal District of Columbia (e e neng ya fetolwa leina go nna kgotlatshekelo ya potologo), bontsi jwa baemedi ba dinaga di sele kwa United States, baeteledipele ba le bantsi ba sesole le ba sesole sa lewatle, le barutabana ba diyunibesiti tse dingwe tsa selegae. Le fa Whitney a ne a ratiwa ke baithuti, mookamedi wa porofense ya Ba-Jesuit o ne a swetsa gore a se ka a tsosolosa nako ya gagwe ya go nna moporesidente, a dumela gore o ne a tlhomile mogopolo thata mo metshamekong ya diatleletiki e bile a senya madi. Nako ya ga Whitney ya go nna moporesidente e ne ya fela ka July 11, 1901 mme o ne a tlhatlhamiwa ke Jerome Daugherty.

Dingwaga tse di latelang[fetola | Fetola Motswedi]

Morago ga bokhutlo jwa boporesitente jwa gagwe kwa Georgetown, Whitney o ne a nna motshwaramatlotlo wa Boston College ka 1902 mme a tshwara maemo a go fitlha ka 1907.Fa a ne a le kwa Massachusetts, o ne gape a dira mmogo le Sisters of the Good Shepherd, e leng setlhopha sa basadi sa bodumedi. Morago ga moo o ne a tswa kwa Boston go ya go dira bodiredi kwa St. Joseph's Church kwa Philadelphia, pele a nna mookamedi wa St. Kereke ya Ignatius kwa Baltimore ka August 1909. O ne a tlhatlhama Francis X. Brady, yo o neng a tsamaya go ya go nna poresidente wa Loyola College kwa Maryland,le Whitney ba ne ba beilwe kwa St. Ignatius mo botshelong jotlhe jwa gagwe. Fa a ne a le kwa St. Ignatius, o ne a etelela pele mokgatlho wa bodumedi wa St. Kereke ya Ignatius, e e neng e laola W. G. Bala Sekolo sa Mullan. O ne a fetsa ngwaga wa 1912 kwa Brooklyn, kgakala le kereke ya gagwe. Ka Motsheganong 1916, botsogo jwa gagwe bo ne jwa simolola go koafala, mme o ne a fetsa karolo ya 1917 kwa Boston College kwa Chestnut Hill, Massachusetts,[17] koo a neng a tlhokafala ka Ngwanatsele 27 wa ngwaga oo.[ Phitlho ya gagwe e ne ya tshwarelwa kwa Church of the Immaculate Conception kwa Boston mme o ne a fitlhwa kwa College of the Holy Cross kwa Worcester, Massachusetts. [18]

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. Delany, Farrelly & Meehan 1917, p. 129
  2. Easby-Smith 1907, p. 226
  3. Delany, Farrelly & Meehan 1917, p. 129
  4. Woodstock Letters 1918, p. 88
  5. Woodstock Letters 1918, p. 89
  6. Woodstock Letters 1918, p. 89
  7. Delany, Farrelly & Meehan 1917, p. 130
  8. Delany, Farrelly & Meehan 1917, p. 129
  9. Woodstock Letters 1918, p. 89
  10. Woodstock Letters 1918, p. 89
  11. Delany, Farrelly & Meehan 1917, p. 129
  12. Woodstock Letters 1918, p. 90
  13. Delany, Farrelly & Meehan 1917, p. 129
  14. Easby-Smith 1907, p. 211
  15. Woodstock Letters 1918, p. 91
  16. Curran 2010, pp. 68–69
  17. Woodstock Letters 1918, p. 91
  18. Woodstock Letters 1918, p. 93