Jump to content

Laurence of Canterbury

Go tswa ko Wikipedia

Laurence(o tlhokafetse ka 2 Tlhakole 619) e ne e le Mobishopomogolo wa bobedi wa


Laurence
Stone set on the ground inscribed with "Laurence, second Archbishop of Canterbury 605–619, d. 619"
Stone set on the ground inscribed with "Laurence, second Archbishop of Canterbury 605–619, d. 619"
Leso2 February 619
Burial placeSt Augustine's Abbey
TitleArchbishop of Canterbury
PredecessorAugustine of Canterbury
SuccessorMellitus

Canterbury, a direla go tloga ka 604 go ya go 619. E ne e le mongwe wa barongwa ba Gregorian ba ba neng ba rometswe go tswa kwa Italy go ya kwa Engelane go ya go dira gore Ba-Anglo-Saxon ba nne Bakeresete go tswa mo boheitaneng jwa bone jwa tlholego jwa Ba-Anglo-Saxon, le fa gone go ganetsanwa ka letlha la go goroga ga gagwe. O ne a tlhomiwa go nna mobishopomogolo ke yo o neng a mo tlhatlhama, Augustine wa Canterbury, ka nako ya fa Augustine a ne a sa ntse a tshela, go tlhomamisa gore tiro ya gagwe e tswelele pele. Fa e ne e sa ntse e le mobishopomogolo, o ne a leka go rarabolola dikgotlhang le bobishopo ba ba tlholegileng kwa Boritane ka go kwalelana le bone ka dintlha tse ba neng ba ganetsana ka tsone mme a se ka a atlega. Laurence o ne a lebana le mathata morago ga loso lwa Kgosi Æthelberht wa Kent, fa motlhatlhami wa kgosi a ne a tlogela Bokeresete; kgabagare o ne a sokologa gape. Laurence o ne a tlotliwa jaaka moitshepi fa a sena go swa ka 619.

Botshelo jwa gagwe[fetola | Fetola Motswedi]

Laurence e ne e le karolo ya thomo ya Gregorian e e neng e rometswe go tswa kwa Roma ka 595 go sokololela Ba-Anglo-Saxon mo Bokereseteng; o ne a goroga kwa Thanet, Kent, le Augustine ka 597,[1] [2]kgotsa, jaaka metswedi mengwe e bolela, a goroga la ntlha ka 601 mme e ne e se karolo ya setlhopha sa ntlha sa barongwa.[3] [4]O ne a kile a nna moitlami kwa Roma pele a ya kwa Engelane,[5] mme ga go na sepe gape se se itsiweng ka hisitori ya gagwe kgotsa kwa a tswang teng.[6]Mokwadi wa ditiragalo wa metlha ya bogare e bong Bede o bolela gore Augustine o ne a romela Laurence kwa go Mopapa Gregory I go ya go mmolelela ka katlego ya go fetola Kgosi Æthelberht wa Kent le go isa lekwalo le le nang le dipotso tse di yang kwa go mopapa. A patilwe ke Peter wa Canterbury, morongwa yo mongwe, o ne a tsamaya nako nngwe morago ga July 598, mme a boa ka June 601.[7]O ne a boa le dikarabo tsa ga Gregory mo dipotsong tsa ga Augustine, lekwalo le le itsegeng jaaka Libellus responsionum, le Bede a le tsentseng mo bukeng ya gagwe ya Historia ecclesiastica gentis Anglorum.[8]

Archbishop[fetola | Fetola Motswedi]

Laurence o ne a tlhatlhama Augustine go nna bishopo wa Canterbury mo e ka nnang ka 604, mme a busa go fitlha a tlhokafala ka 2 Tlhakole 619.[9][10]Go tlhomamisa tatelano, Augustine o ne a neela Laurence pele a swa, le fa seo se ne se ileditswe ke molao wa kereke.[11] Augustine o ne a boifa gore fa mongwe a sa tsene mo ofising eo ka bonako, seo se ne se tla senya maiteko a borongwa kwa Boritane. Le fa go ntse jalo, Laurence ga a ise a ko a amogele pallium go tswa kwa Roma, ka jalo a ka tswa a ne a tsewa a sa tshwanelege go nna mopapa.[12] Bede o ne a tshwantsha tiro ya ga Augustine ya go tlhoma Laurence le tiro ya ga Moitshepi Petere ya go tlhoma Clement jaaka Mobishopo wa Roma ka nako ya fa Petere a ne a sa ntse a tshela, e moithutabodumedi J. Robert Wright o dumela gore e ka tswa e le tsela ya ga Bede ya go tshwaya diphoso mekgwa ya kereke ya motlha wa gagwe.[13]

Ka 610 Laurence o ne a amogela makwalo a a tswang kwa go Mopapa Boniface IV, a a neng a a kwaletswe ene jaaka bishopo yo mogolo le motlhatlhami wa ga Augustine.[14]Lokwalo lono e ne e le karabo ya fa Laurence a ne a rometse Mellitus kwa Roma pelenyana ka 610, go ya go kopa kgakololo mo go bomopapa ka dikgang tse di amanang le Kereke ya Engelane. Fa a ne a le kwa Roma, Mellitus o ne a ya kwa sinodeng mme a isa melao ya yone kwa go Laurence. [15]

Ka 613 Laurence o ne a kgakola kereke ya baitlami e e agilweng ke Augustine kwa Canterbury, mme a e neela baitshepi Peter le Paul; e ne ya kgakolwa gape moragonyana jaaka St Augustine's Abbey, Canterbury.[16]Gape Laurence o ne a kwalela bobishopo ba ba mo dinageng tse di neng di laolwa ke Ba-Scot le Ba-Briton, a ba rotloetsa gore ba keteke Ista ka letsatsi le kereke ya Roma e neng e e keteka ka lone, go na le ka letlha la bone la setso, e le karolo ya kganetsano ya Ista

Tsela e baheitane ba neng ba itshwara ka yone[fetola | Fetola Motswedi]

Æthelberht o ne a tlhokafala ka 616, ka nako ya puso ya ga Laurence; morwawe e bong Eadbald o ne a tlogela Bokeresete mme a amogela boheitane jwa Ba-Anglo-Saxon, a pateletsa barongwa ba le bantsi ba Gregorian go tshaba go tlhaselwa ke boheitane morago ga loso lwa ga Æthelberht.[17] Mo go bone kwa Gaul go ne go na le Mellitus, yo e neng e le Mobishopo wa Lontone, le Justus, yo e neng e le Mobishopo wa Rochester.[18] Fa a ntse a le kwa Boritane, Laurence o ne a kgona go fetola Eadbald go nna Mokeresete. [19] Bede o bolela ka kgang ya gore Laurence o ne a ipaakanyeditse go tlogela fa a ne a etetswe ke St Peter mo torong kana mo ponong. Moitshepi Petere o ne a kgalemela Laurence a bo a mo kgwathisa, mme matshwao a go kgwathisiwa a ne a nna a ntse a le teng fa ponatshegelo kana toro e sena go fela. Laurence o ne a di bontsha Eadbald, mme kgosi e ne ya sokologa ka yone nako eo. Le fa go ntse jalo, Bede o akantsha gore e ne e le loso lwa bangwe ba baeteledipele ba setlhopha sa baheitane mo ntweng lo lo neng lwa dira gore Laurence a nne.[20]Go ya ka Benedicta Ward, mokwalahisitori wa Bokeresete, Bede o dirisa kgang ya go kgwathisiwa jaaka sekai sa gore go boga go ne go gakolola ka go boga ga ga Keresete mo bathong, le gore sekao seo se ka dira jang gore batho ba sokologe

loso le boswa[fetola | Fetola Motswedi]

Laurence o ne a tlhokafala ka 2 Tlhakole 619, mme a fitlhwa kwa St Peter le Paul's Abbey kwa Canterbury, e moragonyana e neng ya bidiwa St Augustine's; masalela a gagwe a ne a fudusediwa kwa kerekeng e ntšha ya St Augustine's ka 1091.[21]Lefelo la gagwe le le boitshepo le ne le le mo teng ga ntlo ya thapelo ya kereke ya baitlami, e e neng e bapile le lefelo le le boitshepo la ga Augustine, yo o neng a mo eteletse pele. Laurence o ne a simolola go tsewa jaaka moitshepi, mme o ne a newa letsatsi la moletlo ka 3 Tlhakole. [22] Lekgolo la borobongwe la dingwaga la Stowe Missal le gopola letsatsi la gagwe la moletlo, mmogo le Mellitus le Justus.[23] A Vita (kgotsa Botshelo) e ne ya kwalwa ka nako ya thanolo ya gagwe, ke Goscelin, mme e theilwe thata mo tshedimosetsong e e mo go Bede. Lebitla la gagwe le ne la bulwa ka 1915. Kwa ntle ga letsatsi la gagwe la moletlo, letlha la thanolo ya gagwe, 13 Lwetse, le lone le ne la ketekwa morago ga loso lwa gagwe. Tirelo ya ga Laurence jaaka mobishopomogolo e gopolwa thata ka go retelelwa ga gagwe go fitlhelela tumalano le kereke ya Celtic le go fetola Eadbald morago ga loso lwa ga Æthelbert. O ne a tlhatlhamiwa jaaka mobishopomogolo ke Mellitus, Mobishopo wa Lontone.[24]

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. Brooks "Laurence" Oxford Dictionary of National Biography
  2. Stenton Anglo-Saxon England p. 106
  3. Hindley Brief History of the Anglo-Saxons p. 36
  4. Brooks Early History of the Church of Canterbury pp. 9–13
  5. Brooks "Laurence" Oxford Dictionary of National Biography
  6. Blair World of Bede p. 59
  7. Blair World of Bede p. 63
  8. Lapidge "Laurentius" Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England
  9. Brooks "Laurence" Oxford Dictionary of National Biography
  10. Fryde, et al. Handbook of British Chronology p. 213
  11. Lapidge "Laurentius" Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England
  12. Stenton Anglo-Saxon England pp. 112–113
  13. Wright Companion to Bede p. 47
  14. Blair World of Bede p. 80
  15. Blair World of Bede pp. 86–87
  16. Brooks "Laurence" Oxford Dictionary of National Biography
  17. Blair World of Bede pp. 86–87
  18. Kirby Earliest English Kings pp. 30–33
  19. Hindley Brief History of the Anglo-Saxons p. 43
  20. Blair World of Bede pp. 86–87
  21. Brooks "Laurence" Oxford Dictionary of National Biography
  22. Walsh A New Dictionary of Saints p. 357
  23. Farmer Oxford Dictionary of Saints p. 366
  24. Fryde, et al. Handbook of British Chronology p. 213