Mmadinare
Mmadinare ke motse o o fitlhwelwang mo kgaolong legare ya Botswana,o dikhilomethara di le lesome le botlhano go tswa Selibe Phikwe. Motse o ka bonya o gola go nna toropo,palo ya batho e ka tshwara 13 000 (go tswa mo palobatho ya 2004)o na le batho ba merafhe e e farologaneng go akaretsa Bangwato, Batalaote, Babirwa le babangwe fela jalo.Mmadinare e mo gare ga dithota; jaaka metse e mengwe mo Borwa jwa Afrika e ne ya simololwa ka nako ya dintwa mme dithota di ne di dirisiwa jaaka mokgwa wa tshireletso mo babeng, ka ba ne ba kgona go ba bona ba le kgakala.
Thutafatshe
[fetola | Fetola Motswedi]Noka ya Motloutse e feta mo karolong e e kwa bokone ya motse o o bidiwang, o o tlamelang Letamo la Letsibogo ka metsi, e le mo tseleng ya yone go ya kwa nokeng ya Shashe go ya kwa tlase kwa botlhabatsatsi. Noka e, e fokotsegile bontlhanngwe ka ntlha ya go epiwa ga motlhaba ke moepo wa kopore kwa Selibe Phikwe, o o bonang motlhaba mo nokeng go tlhatswa ditswakwa tsa bone tsa kopore.
Lefelo le gape le na le bokgoni jo bo kwa godimo jwa bojanala le ditsompelo tsa diphologolo tsa naga, ka go na le diphologolo tse dintsi mo mafelong a a mabapi bogolo jang ditlou tse di senyang dijalo le dithoto tsa batho. Ka dinako tse dingwe matshelo a a latlhega mo thulaganyong eno.
Hisetori
[fetola | Fetola Motswedi]Motse o, o tlhamilwe ka dinako tsa bo 1900 ke Batalaote fa ba sena go ineela mo bonnong jwa bone kwa Palapye.[1] Batalaote ba ne ba thibelela mme ba nna gaufi le thota ya Makome mme ba nna le dikgato tsa Kelele le Seboo. Ba ba tswang mo Aforika Borwa ba ne ba nna le go nna gaufi le Thaba ya Maretemagolo mme ba bopa kgotla ya Manga le kgotla ya Matabi. Malapa a segosi a Kelele le Seboo a ne a fisiwa go tswa kwa Mmadinare ka 1908 ke tsamaiso ya bokoloniale. Ba ne ba nna kwa Senyawe morago go ya ka bagolwane ba motse le borahisitori.
Setso le metshameko
[fetola | Fetola Motswedi]Banni ba Mmadinare ba tshela botshelo fela jo bo iketlileng, ba rata ditso le ngwao ya bone ,ba rata go ja dijo tsa setso jaaka mabele mme ka nako e nngwe Mmadinare o leka go tlhabologa go nna toropo mme o sa lebale ditso tsa bone jaaka o rotloediwa ke toropo kgolo Selibe Phikwe go tlhabologa.
Go na le lebelo la ngwaga le ngwaga la dikhilomithara tse di lesome le le diragalang mo motseng le le tshwarwang ka letsatsi la keresemose mme ke lengwe la dilo tse di ngokang baeng ba motse bogolo jang ka kgwedi ya Sedimonthole. Mmadinare gantsi e rulaganya dikgaisano tsa kgwele ya dinao tsa dipaka tse di tshegediwang ke mekgatlho e e farologaneng.
Dikago
[fetola | Fetola Motswedi]Go na le ditlhabololo tse di setseng di bonala mo motseng jaaka dikago tsa sepodise,sekolo se se kgolwane le letamo la letsibogo, Motse o, o na le dikole tse dikgolwane dile pedi (Sekolo sa Makome le Sekolo sa Merementsi). Mmadinare o na le dikolo tse di potlana di le thataro tse e leng St Peters, Mmadinare, Phethu-mphoeng, Tlapalakoma, Kelele le Letsibogo, le dikolo di le mmalwa tsa bana ba ba iseng ba tsene sekolo. Bookelo jo bo potlana jwa Mmadinare ke bookelo jwa kgaolo jo bo tsamaisiwang ke puso jo bo fitlhelwang kwa Mmadinare.[2][3]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ Marumo, Keoganetse. "Mmadinare crisis". Weekend Post. Retrieved 30 July 2012
- ↑ "Mmadinare Primary Hospital". Retrieved 14 October 2017.
- ↑ "Mmadinare Primary Hospital not a specialised centre". Mmegi. Retrieved 14 November 2017.