Monique Ilboudo

Go tswa ko Wikipedia
Monique Ilboudo
Monique Ilboudo at a reception in Latvia on 16 October 2012
Tsalo1959 (age 64–65)
LetsoBurkinabé
TiroLawyer, author
O itsegi kaHuman rights activity

Monique Ilboudo (o belegwe ka 1959) ke mongwadi le molwela ditokelo tsa botho go tswa Burkina Faso. Go tloga ka 2012, e be e le Moemedi yo a sa Tlwaelegago le yo a nago le maatla a Burkina Faso dinageng tsa Nordic le Baltic.

Tiro[fetola | Fetola Motswedi]

Monique Ilboudo o belegetswe Ouagadougou, Upper Volta, ka 1959. O ithutile molao Yunibesithing ya Ouagadougou, a hwetsa legoro la bachelor ka 1982 le legoro la master ka Molao wa Poraebete ka 1983. Ka morago o ile a ithutela Yunibesithing ya Lille 2 ya Maphelo le Molao kua Fora, a hwetša lengwalo la dithuto la dithuto tse di tswetsego pele tsa molao wa poraebete ka 1985. O hweditse PhD ka molao wa poraebete Yunibesithing ya Paris XII ka 1991, gomme a ba Mothuši wa moprofesara Yunibesithing ya Ouagadougou.[1] Magareng ga 1992 le 1995, e be e le mongwadi wa kholomo ya "Féminin Pluriel" ka pampiring ya letsatsi le letsatsi ya Burkinabé L'Observateur Paalga. Ka nako e swanago, o ile a hloma Qui-vive, a lebelela boemo bja basadi ba Burkinabé. O bile setho sa motheo sa Lekgotla le Legolo la Tshedimoso go tloga ka 1995 go fihla ka 2000.[2]

Mokwadi[fetola | Fetola Motswedi]

Ilboudo o ngwadile diathikele tse ntsi le dipuku tse mmalwa, gomme ke motho yo mogolo dingwalong tsa Afrika tsa Sefrancophone.[3] Go tlaleletsa go kholomo ya gagwe ya "Féminin Pluriel", gantsi o be a tsenya letsogo ka dihlogo go Le Regard ya beke le beke.[1] Ketapeleng ya bolumo ya boraro ya dihlogo tse di kgobokeditswego go tswa go "Féminin Pluriel" o ngwadile gore:

Ge basadi ba ka tsea go ngwala go se nene, ba tsea maekrofouno goba khamera, ba ka se emelwe gabotse gakaakaa ka go boraditaba, bao ba lebeletšego mo e nyakilego go ba ka mo go kgethegilego go re tsebiša ka bophelo bja letsatsi le letsatsi, eupša bophelo bjo bo se nago basadi, na ke bjona bophelo e le ka kgonthe? Banna ba bolela ka basadi, ee, eupša seswantšho seo ba se tšweletšago ka bona ga se ka mehla e lego se sebotse kudu, gomme godimo ga tsohle, ga se ka mehla e lego seswantsho sa nnete ya bona: maikemisetso ke fela go dira gore thulaganyo ye e hlomilwego setshabeng le maemo a mosadi ka gare ga yona. Ye ke kotsi ya nnete le lepheko le legolo la phetogo ya maikutlo ge go bapetswa le tema ya bjale le maemo a basadi le tšhitišo ya go fihlelela ga bona ditheolelo go tswa mmusong bakeng sa phetogo.[9]

Ilboudo o amogetse sefoka sa mathomo sa bosetshaba sa Padi ye kaone ka Le Mal de Peau (The Ill of the Skin) ya gagwe ya 1992.[3] Puku ye e gatišitšwe gape ka 2001. E anega kanegelo ya mosadi wa Burkinabé yo a katwago ke lešole la mosweu, le kgarebe yeo e belegwego ka baka la go katwa. Mosadi yo mofsa o ya Paris go nyaka tatagwe, gomme o ratana le monna yo mosweu. Padi ye e lebane ka kwelobohloko ditaba tsa go swana le maitemogelo a bokoloniale, kgethollo le go fapafapana.[2]

Murekatete, padi yeo e ngwadilwego bjalo ka karolo ya projeke ya "Rwanda, go ngwala bjalo ka mošomo wa go gopola", e phatlaladitšwe ka 2001. Murekatete ke leina la mosadi, gomme e ra gore "mo tlogele a phele". Mosadi yo o hloilwe ke dikgopotso tsa polao ya molokwanarite ya Rwanda. Ka go leka go fenya go raragana ga gagwe le go boela bophelong bjo bo tlwaelegilego, yena le monna wa gagwe ba etela lefelo la segopotso kua Murambi. Go huduga go fo mpefatsa bothata. Kanegelo ye e ngwadilwe ka motho wa mathomo, ka mantsu a mmalwa.[2]

Ka 2006, Ilboudo o gatisitse Droit de cité, être femme au Burkina Faso (Tokologo ya Motse, e le mosadi wa Burkina Faso).[3]

Lenaane la Dibuka[fetola | Fetola Motswedi]

  • Ilboudo, Monique (1992). Le mal de peau. Imprimerie Nationale du Burkina. E hweditswe ka 2013-02-08.
  • Ilboudo, Monique (1992–1995). "Féminin Pluriel, un an de chroniques sur les femmes". Observateur Paalga.
  • Ilboudo, Monique (1997–1999). "La Liberté matrimoniale et l'Infraction d'excision". Revue Burkinabé de Droit.
  • Ilboudo, Monique; Djedanoum, Nocky (2000). Nyamirambo: recueil de poésies. Le Figuier. ISBN 978-2-84258-067-4. E hweditswe ka 2013-02-08.
  • Ilboudo, Monique (2000). Murekatete. Lille: Editions du Figuier. p. 75.
  • Ilboudo, Monique (2001). Le Mal de Peau. Le Serpent à Plumes.
  • Ilboudo, Monique (2006). Droit de cité: être femme au Burkina Faso. les Éd. du remue-ménage. ISBN 978-2-89091-244-1. E hweditswe ka 2013-02-08.

Botaki[fetola | Fetola Motswedi]

Diswantsho tse dingwe go tswa monyanyeng wa kamogelo kua Latvia ka October 2012, le Inese Lībiņa-Egnere:

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. 1.0 1.1 Scott 1997, p. 92.
  2. 2.0 2.1 2.2 Monique ILBOUDO - Africultures.
  3. 3.0 3.1 3.2 Entretien avec Monique Ilboudo 2006.