Jump to content

Prince Alfred of Great Britain

Go tswa ko Wikipedia

Kgosana Alfred wa Great Britain (22 Lwetse 1780 - 20 Phatwe 1782) e ne e le ngwana wa


Prince Alfred
Painting of Alfred as a young boy with short, wispy blonde hair, wearing a white garment with a pink sash
Portrait by Thomas Gainsborough, 1782
Tsalo(1780-09-22)22 Lwetse 1780
Windsor Castle, Windsor, Berkshire, England
Leso20 Phatwe 1782(1782-08-20) (aged 1)
Lower Lodge, Windsor Great Park, England
Phitho27 August 1782
NtloHanover
RraagweGeorge III
MmagweCharlotte of Mecklenburg-Strelitz

bolesome le bone[1] le morwa wa borobongwe le yo mmotlana wa ga Kgosi George III le mosadi wa gagwe, Charlotte wa Mecklenburg-Strelitz. Ka 1782, Alfred, yo o neng a ise a ko a nne le botsogo jo bo siameng, o ne a simolola go lwala morago ga go entiwa kgatlhanong le bolwetse jwa sekgwaripana. Loso lwa gagwe lwa pele ga nako, mmogo le lwa morwarraagwe e bong Kgosana Octavius dikgwedi di le thataro moragonyana, lo ne lwa utlwisa lelapa la segosi botlhoko thata. Fa Kgosi George a ne a tsenwa moragonyana, o ne a tle a akanye fela a tlotla le bomorwawe ba babedi ba babotlana.

Botshelo[fetola | Fetola Motswedi]

Kgosana Alfred o belegwe ka 22 Lwetse 1780, kwa Windsor Castle.[2][3]E ne e le ngwana wa bolesome le bone le morwa wa borobongwe le yo mmotlana wa ga Kgosi George III le mosadi wa gagwe, Charlotte wa Mecklenburg-Strelitz, mme ka jalo, e ne e le leloko la Ntlo ya Hanover. Ka nako ya fa Alfred a ne a tsholwa, bomogolowe ba ne ba setse ba le gaufi le go nna bagolo. [4]Kgosana e ne ya kolobediwa ke Frederick Cornwallis, Mobišopomogolo wa Canterbury, kwa Great Council Chamber kwa St James's Palace ka di 21 Diphalane 1780. Batsadi ba gagwe ba ba godileng e ne e le bomonnawe George, Kgosana ya Wales; Kgosana Frederick; le Charlotte, Kgosigadi Royal.[5][6][7]Botsalo jwa ga Alfred bo tlisitse boitumelo mo lelapeng la gagwe, segolo bogolo mo go kgaitsadie mogolo, Kgosigadi Sophia, yo kgaitsadiabone, Kgosigadi Elizabeth a neng a re, ngwana yo o sa tswang go tsholwa o ne a mmitsa "setlogolo". [8]Go tloga fela fa a tsholwa, Alfred e ne e le ngwana yo o bonolo. O ne a nna le "go thunya" mo sefatlhegong sa gagwe mme, botshelo jwa gagwe jotlhe, o ne a nna a gotlhola. [9]

Loso le ditlamorago tsa lone[fetola | Fetola Motswedi]

Ka nako ya ga Kgosana Alfred, bolwetse jwa sekgwaripana e ne e le bolwetse jo bo neng bo tshabiwa ke batho ba bogosi le batho fela, [10] mme ka ntlha ya go tlhoka tlhabololo ya bongaka, gantsi bo ne bo bolaya. [11] Kgosigadi Charlotte, mmaagwe Alfred, e ne e le mmueledi wa botshelo jotlhe wa go enta, mme o ne a dira gore bana ba segosi ba tsenele mokgwa ono. [12]Variolation, e e neng ya e dira pele, e ne ya itsege thata kwa Boritane fa bomorwadia Kgosi George II, yo ka nako eo e neng e le Kgosana ya Wales, ba ne ba dirwa karo eno ka 1721.[13]

Ka 1782, Kgosana Alfred o ne a entiwa kgatlhanong le bolwetse jwa sekgwaripana. Mokento ono o ne wa ama botsogo jwa Kgosana ka tsela e e sa siamang. Sefatlhego sa ga Alfred le diphuka tsa matlho di ne di na le ditlhagala tse di bakilweng ke go tlhabiwa, mme sehuba sa gagwe le sone se ne se le mo seemong se se maswe.[14] Ka Seetebosigo, o ne a isiwa kwa Deal le mooki wa gagwe Lady Charlotte Finch le mooki Mme Cheveley go fola.[15] Dingaka di ne di solofetse gore mowa wa lewatle, go tlhapa mo metsing le go palama pitse go ne go tla tokafatsa boemo jwa gagwe[16]. Mo makwalong a a neng a a kwalela tsala ya gagwe Mary Hamilton, Lady Charlotte o ne a kwala gore "ga go na pelaelo ya gore lewatle le dumelana le ene [Kgosana Alfred]... le gore keletso ya gagwe ya dijo e siame thata mo e leng gore o tshwanetse go nna le maatla". Fa a ntse a le koo, Alfred o ne a ratwa ke batho ba le bantsi ka ntlha ya go nna montle le go nna le botho jo bo siameng. Le fa go ntse jalo, o ne a tswelela go nna le ditlhabi mme sehuba sa gagwe se ne se mo tshwenya. [17]Kwa tshimologong ya Phukwi, Lady Charlotte o ne a bega gore Alfred o ne a simolola go fola mme, moragonyana mo kgweding eo, maemo a gagwe a ne a nna maswe thata mo a neng a sa kgone go tsamaya. Ka Phatwe, Kgosana Alfred, Lady Charlotte, le Mme Cheveley ba ne ba boela kwa Windsor Castle ka ntlha ya maemo a gagwe a a neng a nnela maswe kwa pele. Fa ba sena go boa, dingaka di ne tsa kopana go tla go buisana ka botsogo jwa Kgosana mme tsa swetsa ka gore mosimane o ne a saletswe ke dibeke di le mmalwa fela gore a tshele. Morago ga go tshwarwa ke letshoroma le go nna le mathata a sehuba,[18] Kgosana Alfred o ne a tlhokafala magareng ga ura ya bone le ya botlhano thapama ka 20 Phatwe,[19][20][21]kwa Lower Lodge, Windsor Great Park, kgwedi pele ga letsatsi la gagwe la botsalo la bobedi.[22]

Le fa lelapa le ne le sa hutsafale (go ne go sa laelwa gore bana ba bogosi ba ba ka fa tlase ga dingwaga di le supa ba hutsafale),[23] batsadi ba gagwe ba ne ba tsaya tatlhegelo ya gagwe botlhoko. Go ya ka Lady Charlotte, Kgosigadi Charlotte o ne a "lela thata" mme o ne a "utlwisiwa botlhoko thata ke go latlhegelwa ke ene le Kgosi". [24]Moragonyana mo kgweding eo ya Phatwe, Kgosigadi Charlotte o ne a romelela Mohumagadi Charlotte tlhako ya moriri wa ga Alfred e e neng e bofeletswe mo kgapetleng e e neng e dirilwe ka perela le amethiste,[25] a bolela gore "Amogela Seno ... jaaka Tebogo ya go nna teng ga gago ka lorato mo go moengele wa me yo o rategang Alfred, mme o apare Moriri o o tswetsweng, e seng fela go gakologelwa Selo seo se se rategang, mme gape e le letshwao la tlotlo go tswa go Kgosigadi ya Gago e e Lorato".[26] Alfred o ne a fitlhwa kwa Westminster Abbey ka 27 Phatwe, le fa ditopo tsa gagwe di ne tsa fudusediwa kwa Royal Vault kwa St George's Chapel, Windsor Castle ka 11 Tlhakole 1820. Dikgwedi di le thataro morago ga loso lwa ga Alfred, mogolowe wa dingwaga di le nne Octavius le ene o ne a bolawa ke mogare wa bolwetse jwa sekgwaripana morago ga go entiwa, mme seo se ne sa utlwisa Kgosi botlhoko le go feta, le fa gone a ne a amilwe thata ke loso lwa ga Alfred. [27] [28]Horace Walpole o ne a bolelela Sir Horace Mann gore Kgosi o ne a re "Ke utlwisiwa botlhoko thata ke Alfred; mme fa e ka bo e ne e le Octavius, le nna nkabo ke sule".[29]Rraagwe Alfred o ne a tswelela go akanya ka loso lwa barwa ba gagwe, mme go bona setshwantsho sa ga Alfred sa morago ga loso lwa gagwe mo setshwantshong sa lelapa sa ga Thomas Gainsborough mo e ka nnang ngwaga morago ga loso lwa Kgosana go ne ga dira gore bokgaitsadie ba gagwe ba bagolo ba le bararo ba lele, mme Kgosi le Kgosigadi le bone ba ne ba amiwa thata. Ka nako ya fa a ne a tsenwa ka 1812, George o ne a nna le dipuisano tse di ikakanyediwang le barwa ba gagwe ba babedi ba babotlana

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. Curzon 2020, p. XII.[1]
  2. Weir 2008, p. 300
  3. Hall 2010, p. 236
  4. Hadlow 2014, p. 192
  5. Hall 2010, p. 236.[2]
  6. Sheppard 1894, p. 59
  7. Watkins 1819, p. 276
  8. Fraser 2004, p. 65.[3]
  9. Hadlow 2014, p. 291.[4]
  10. Riedel, Stefan (January 2005). "Edward Jenner and the History of Smallpox and Vaccination". Proceedings (Baylor University. Medical Center). 18 (1). Baylor University Medical Center: 21–25. doi:10.1080/08998280.2005.11928028. PMC 1200696. PMID 16200144.[5]
  11. Koplow 2003, p. 9.[6]
  12. Hedley 1975, p. 99.
  13. Koplow 2003, p. 17
  14. Fraser 2004, p. 71.[7]
  15. Watkins 1819, p. 282.[8]
  16. Hadlow 2014, pp. 291–292
  17. Hadlow 2014, p. 292.
  18. Fraser 2004, pp. 72–73
  19. "No. 12324". The London Gazette. 20 August 1782. p. 1.[9]
  20. Hedley 1975, p. 126
  21. Holt 1820, p. 251.[10]
  22. Fraser 2004, p. 72
  23. Fraser 2004, p. 72
  24. Fraser 2004, p. 72
  25. Fraser 2004, p. 72
  26. Fraser 2004, p. 72
  27. Black 2006, p. 256
  28. Curzon 2020, p. 86.[11]
  29. Walpole & Cunningham 1891, p. 363