Jump to content

Respect

Go tswa ko Wikipedia
letshwao le le bontshang tidimalo le tlotlo

Tlotlo, e gape e bidiwang tlotlo, ke boikutlo jo bo siameng kgotsa go bontsha tlotlo mo mothong mongwe kgotsa sengwe se se tsewang se le botlhokwa kgotsa se tlotliwa thata. Le bontsha go kgatlhwa ke dinonofo tse di molemo kana tse di botlhokwa. Gape ke mokgwa wa go tlotla mongwe ka go bontsha go mo tlhokomela, go amega ka ene, kgotsa go akanyetsa dilo tse a di tlhokang kgotsa maikutlo a gagwe.

Mo ditsong di le dintsi, batho ba tsewa ba tshwanelwa ke go tlotlwa go fitlha ba bontsha gore ga ba tshwanelwe ke go tlotlwa. Batho bangwe ba ka nna ba tlotliwa ka tsela e e kgethegileng ka ntlha ya ditiro tsa bone tse di tlhomang sekao kana ditiro tsa bone mo setšhabeng. Mo go se go tweng ke "ditso tsa tlotlo", tlotlo gantsi e bonwa ka tsela eno go na le go fiwa ka tsela e e tlwaelegileng. [1]Mekgwa e e bontshang tlotlo e ka akaretsa go bua mafoko a a motlhofo a a jaaka "ke a leboga" kwa Bophirima kgotsa "namaste" kwa India, kgotsa go dira dilo tse di motlhofo tse di jaaka go obama go sekae, go nyenya, go leba motho mo matlhong kgotsa go mo tshwara ka seatla. Ditiro tse di ntseng jalo di ka tlhalosiwa ka ditsela tse di farologaneng go ikaegile ka maemo a setso

Matshwao le ditsela tse dingwe tsa go bontsha tlotlo[fetola | Fetola Motswedi]

Puo

Matshwao le ditsela tse dingwe oTlhaloso nngwe ya tlotlo ke go rata motho mongwe kgotsa sengwe ka ntlha ya bokgoni jwa gagwe, dinonofo tsa gagwe le dilo tse a di fitlheletseng.

Lefoko la tlotlo ke lefoko kgotsa polelwana (jaaka sereto se se jaaka "Ngaka" kgotsa leemedi) e e bontshang tlotlo fa e dirisiwa go bua kgotsa go bua ka motho.

Ka tlwaelo maina a tlotlo a dirisiwa mo mothong wa bobedi le wa boraro; go dirisiwa ga motho wa ntlha ga go a tlwaelega. Dipuo tse dingwe di na le mafoko a a sa tlotleng motho wa ntlha (jaaka "motlhanka wa gago yo o ikokobeditseng" kgotsa "motho yo o sa tshwanelang") a a dirang gore motho wa bobedi kgotsa wa boraro a tlotliwe go feta ba bangwe.

Ka sekai, go tla bo go bontsha go tlhoka tlotlo fa o sa dirise puo e e bontshang maitseo le mafoko a tlotlo fa o bua ka Sejapane le motho yo o nang le maemo a a kwa godimo mo setšhabeng. [2]

Lereo la Sejapane la tlotlo "san" le ka dirisiwa fa go buiwa Seesemane. Kwa China, go tsewa e le go tlhoka maitseo go bitsa mongwe ka leina la gagwe la ntlha ntle le fa motho yo o buang le ene a mo itse ka lobaka lo loleele. Mo maemong a a amanang le tiro, batho ba bitsana ka direto tsa bone. Kwa gae, gantsi batho ba bitsana ka direto kgotsa ka maina a ba amanang ka one. [3]Mo setsong sa Se-China, batho ba le bantsi ba bitsa ditsala tsa bone ba re ke bomonnawe le bomogolowe le fa ba le bannye ka dikgwedi di le mmalwa fela kgotsa ba le bagolo mo go bone. Fa Ba-China ba botsa motho gore o na le dingwaga di le kae, gantsi ba dira jalo gore ba itse gore ba ka bua le motho yoo jang. go bontsha tlotlo.[4]

Go dira dilo ka diatla

mosadi a tshwara maoto a monna wa gagwe

Mo ditsong tsa Bamoseleme, go na le ditsela di le dintsi tsa go bontsha batho tlotlo. Ka sekai, motho a ka atla diatla tsa batsadi, tsa borremogolo le bommèmogolo, kana tsa barutabana. Go boletswe mo mafokong a ga Muhammad "Go nyenya ga gago mo sefatlhegong sa morwarrago ke bopelotlhomogi". [5]Gape go botlhokwa gore Bamoseleme ba tshware Koran ka kelotlhoko e kgolo, ka gonne e tsewa e le lefoko la Modimo. Ditiro tse di jaaka go e baya fa fatshe kana go e tshwara ka diatla tse di seng phepa ga di a letlelelwa mme di tshwanetse go latelwa ke thapelo ya go kopa maitshwarelo.

Kwa India, go tlwaelegile gore, ka ntlha ya tlotlo, fa motho a ka kgoma ka phoso buka kgotsa sengwe se se kwadilweng (se se tsewang e le sesupo sa Saraswati, modimo wa sesadi wa kitso) kgotsa mmele wa motho yo mongwe, go tla latelwa ke go kopa maitshwarelo ka go dira letsogo le le lengwe fela (pranāma) ka seatla sa moja, mo motho yo o kgopisitseng a amang selo seo ka ntlha ya menwana ya gagwe mme go tswa foo a se ame mo phatleng le/kgotsa mo sehubeng. Seno se akaretsa le madi, a a tsewang e le sesupo sa modimo wa sesadi wa khumo, Lakshmi. [6]Pranāma, kana go kgoma dinao mo setsong sa Baindia ke sesupo sa tlotlo. Ka sekai, fa ngwana a dumedisa rremogolo le mmèmogolo wa gagwe, gantsi o tla ba tshwara ka diatla fa dinaong. Mo setsong sa India, go dumelwa gore dinao ke motswedi wa lorato le maatla.[7]

Mekgwa e mentsi ya go bua ka diatla le go tshwara batho ka diatla e e tlwaelegileng kwa dinageng tsa Bophirima e ka tsewa e le go tlhoka tlotlo kwa Japane. Ka sekai, motho ga a tshwanela go supa mongwe ka tlhamalalo. Fa o dumedisa mongwe kana o mo leboga, go ka nna ga lebega e le go mo tlhapatsa fa motho yo o nang le maemo a a kwa tlase a sa obame go feta yo o nang le maemo a a kwa godimo. Nako le maemo a motsu a ikaegile ka dilo di le dintsi jaaka dingwaga le maemo.[8] Ditshupo dingwe tsa go bontsha tlotlo di dira fela mo basading. Fa mosadi a sa dirise ditlolo tsa go intlafatsa kana a sa rwale bra, go ka nna ga direga gore a tsewe jaaka motho yo o sa itseng tiro ya gagwe sentle kana ba bangwe ba ka nna ba akanya gore ga a amege ka boemo jwa gagwe.

Go Tlotlana Jaaka Sengwe se se Molemo[fetola | Fetola Motswedi]

Go tlotla ba bangwe ke nonofo e e farologaneng kana nonofo ya botho. Mofilosofi Immanuel Kant o ne a dira gore tlotlo e nne selo sa konokono mo go Categorical Imperative ya gagwe:

Ka jalo dira gore o tshware batho... ka dinako tsotlhe ka nako e le nngwe jaaka bokhutlo, e seng fela jaaka tsela.[9]

Go Tlotla e le Sengwe se se Botlhokwa mo Setšhabeng[fetola | Fetola Motswedi]

Setso sa China

Tlotla fa o batla go tlotliwa

Mo setsong sa Ba-China, gantsi go khubama ke tsela ya go tlotla bagolo le bagologolwane. Fa ba obama, ba baya letsogo la moja mo seatleng sa seatla sa molema mo boemong jwa mpa. Fa mokwatla o le boteng, ba bontsha tlotlo e kgolwane.

Go ya ka ngwao ya Se-China, batho ba ne ba sa tshwarane ka diatla thata. Le fa go ntse jalo, gompieno batho ba le bantsi ba dirisa letshwao leno, segolobogolo fa ba dumedisa batho ba kwa Bophirima kgotsa batswakwa ba bangwe. Batho ba le bantsi ba kwa Bophirima ba ka nna ba fitlhela gore go tshwarana ka diatla ga Ba-China go boleele thata kgotsa go bokoa thata, mme seno ke ka ntlha ya gore Ba-China ba tsaya go tshwarana ka diatla go go bokoa e le letshwao la boikokobetso le tlotlo.[10]

Go khubama, kana go khubama ka mangole le go oba ka tsela e e boteng mo e leng gore phatla ya motho e kgoma fa fatshe, go dirwa ka nako ya kobamelo kwa ditempeleng. Go obama ke mokgwa o o maatla o o dirisiwang go tlotla baswi kgotsa go bontsha tlotlo e e boteng kwa tempeleng.[11]

Melao e mentsi ya boitshwaro e ikaegile ka gore basha ba bontshe batho ba ba godileng tlotlo. Boineelo jwa bomorwa motho ke nonofo ya go tlotla bagologolwane, ba lelapa le bagolo. Fela jaaka mo ditsong tse dintsi, go lebeletswe gore basha ba Ba-China ba tlotle batho ba ba godileng, ba ba letle gore e nne bone ba buang pele, ba nne fa fatshe morago ga bone, mme ba se ka ba ba ganetsa. Ka dinako tse dingwe fa motho yo o godileng a tsena mo phaposing, botlhe ba a ema. Gantsi batho ba itsisiwe go tloga ka yo mogolo go ya go yo mmotlana. Gantsi, batho ba basha ba dira bojotlhe jwa bone go bulela bagodi ba bone dikgoro mme ba sa tsenye maoto a bone fa pele ga bone. Fa o le mogolo, o solofelwa go tshwarwa ka tlotlo.[12]

Setso sa Baamerika ba Tlholego

Mo ditšhabeng di le dintsi tsa Baamerika ba tlholego, go tlotla go tsewa e le selo se se botlhokwa se se rutang batho ba koo ka setso sa bone. Boleng jono jwa boitsholo bo tsewa e le selo se se tlhotlheletsang go nna le seabe mo setšhabeng mme gape se thusa batho go gola le go nna karolo ya setso sa bone. Ka ntlha ya lebaka le, boleng jwa tlotlo bo rutwa mo bongwaneng. [13]

Tlotlo jaaka mokgwa wa boitshwaro le go nna le seabe go botlhokwa thata jaaka motheo wa gore bana ba tshwanetse go itshwara jang mo setšhabeng sa bone. Bana ba dira ditiro tsa batho ba ba godileng tse di jaaka go apeela lelapa, go phepafatsa le go fefera ntlo, go tlhokomela bana ba ba lekanang le bone, le go bereka mo masimong. Bana ba Ba-Aborigine ba ithuta go leba go nna le seabe mo ditirong tseno e le tsela ya go bontsha tlotlo. Ka tsela eno ya go bontsha tlotlo ka go nna le seabe mo ditirong, bana ga ba ithute fela ka setso mme gape ba a se dirisa

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

.

  1. Sommers, Tamler (2018). Why Honor Matters. Basic Books. ISBN 9780465098873.[1]
  2. "Top Experiences in Tokyo - Fodor's Travel". www.fodors.com. Retrieved 22 October 2017.[2]
  3. Millet, Joyce (2021). "Chinese Etiquette & Protocol". Protocol Professionals, Inc
  4. Millet, Joyce (2021). "Chinese Etiquette & Protocol". Protocol Professionals, Inc.[3]
  5. "Jami` at-Tirmidhi 1956 - Chapters on Righteousness And Maintaining Good Relations With Relatives - كتاب البر والصلة عن رسول الله صلى الله عليه وسلم - Sunnah.com - Sayings and Teachings of Prophet Muhammad (صلى الله عليه و سلم)". sunnah.com. Retrieved 2024-04-08.[4]
  6. DeBruyn, Pippa; Bain, Keith; Allardice, David; Joshi, Shonar (2010). Frommer's India (4th ed.). Wiley. p. 76.[5]
  7. Chatterjee, Gautam (2001) [1996]. "Namaskar or Pranam: The Sacred Posture of Hindu Salutation". Sacred Hindu Symbols (2nd ed.). Abhinav. pp. 47–48. ISBN 8170173973.[6]
  8. "Cultural Variations In Body Language". Dimensions of Body Language. Retrieved 22 October 2017.[7]
  9. Immanuel Kant, Groundwork of the Metaphysics of Morals (1785)[8]
  10. Millet, Joyce (2021). "Chinese Etiquette & Protocol". Protocol Professionals, Inc.[9]
  11. Millet, Joyce (2021). "Chinese Etiquette & Protocol". Protocol Professionals, Inc.[10]
  12. Millet, Joyce (2021). "Chinese Etiquette & Protocol". Protocol Professionals, Inc.[11]
  13. Fernandez, David-Lorente (2012). "Ser respetuoso es ser persona. El niño y la pedagogía moral de Los Nahuas del Centro de México". Revista de Dialectología y Tradiciones Populares (in European Spanish). 67 (2): 431–452. doi:10.3989/rdtp.2012.16. eISSN 1988-8457. ISSN 0034-7981.[12]