Jump to content

Soldier

Go tswa ko Wikipedia

Lesole ke motho yo o mo sesoleng. Lesole e ka nna motho yo o tsentsweng mo sesoleng kgotsa yo o ithaopetseng go tsenela sesole, modiredimogolo wa maemo a a kwa tlase, modiredimogolo wa maemo a a kwa tlase kgotsa modiredimogolo.

Modi[fetola | Fetola Motswedi]

Filipino Australian Army

Lentswe lesole le tswa mo lefokong la Middle English soudeour, go tswa mo lefokong la Old French soudeer kgotsa soudeour, le le rayang masole a a hirilweng, go tswa mo lefokong soudee, le le rayang tlhwatlhwa kgotsa tuelo ya shilling, go tswa mo lefokong sou kgotsa soud, shilling.[1]Lefoko le gape le amana le lefoko la Medieval Latin soldarius, le le rayang lesole (ka tlhamalalo, "yo o duelwang").[2] Mafoko a a tswa mo lefokong la Selatine sa bogologolo e leng solidus, le le kayang madi a tshipi a bogologolo a kwa Roma a a neng a dirisiwa kwa Mmusomogolong wa Byzantine.[3][4]

Leina la tiro le maina a mangwe[fetola | Fetola Motswedi]

Mo masoleng a le mantsi, lefoko "lesole" le na le bokao jo bo akaretsang jo bo kayang maloko otlhe a sesole sengwe le sengwe, go farologana le ditiro tse di kgethegileng tsa sesole tse di tlhokang mafelo a a farologaneng a kitso le bokgoni. "Masole" a ka nna a bidiwa ka direto, maina, direto, kgotsa ditlhaka tse di supang letsogo le le kgethegileng la tiro ya sesole sa motho, tirelo, kgotsa lekala la tiro ya sesole, mofuta wa yuniti ya bone, kgotsa tiro ya tiro kgotsa tiriso ya setegeniki jaaka: lesole, tanker (leloko la setlhopha sa tanka), commando, dragoon, lesole la sesole, motlhokomedi, lesole la ditlhobolo, lesole la di-paratrooper, lesole la di-grenadier, ranger, lesole le le thuntshang, moenjenere, lesole la di-sapper, lesole la di-craftsman, lesole la di-signaller, lesole la kalafi, lesole la di-rifleman, kana lesole la di-gunner, gareng ga mafoko a mangwe. Mangwe a maina ano kgotsa a a amanang le go kwalwa ga mafoko a teng a na le makgolokgolo a dingwaga a le teng mo puong ya Seesemane, fa a mangwe one e le a bosheng, a bontsha diphetogo tsa botegeniki, go oketsega ga go kgaoganngwa ga tiro, kgotsa mabaka a mangwe. Mo United States Army, tiro ya sesole ya sesole e tlhalosiwa jaaka Military Occupational Specialty (MOS), e e akaretsang mefuta e e farologaneng ya MOS Branches le sub-specialties.[5]Sekai se sengwe sa leina la seane la lesole mo tirong e e rileng ke lereo "di-red caps" go kaya mapodisi a sesole mo sesoleng sa Boritane ka ntlha ya mmala wa seaparo sa bone sa tlhogo.

Masole a a tsamayang ka maoto ka dinako dingwe a bidiwa "grunts" mo United States Army (jaaka le mo U.S. Army). Marine Corps) kgotsa "squaddies" (mo sesoleng sa Boritane). [6]United States Ditlhopha tsa masole a dibetsa tsa sesole, kgotsa "batlhasedi", ka dinako dingwe ba bidiwa "di-redlegs", go tswa mo mmala wa lekala la tirelo ya dibetsa tsa sesole. Masole a U.S. gantsi a bidiwa "G.I.s" (khutshwafatso ya lefoko "Government Issue"). Mafoko a a ntseng jalo a ka nna a amanngwa le dintwa tse di rileng kana metlha ya hisitori. "G.I". e ne ya simolola go dirisiwa thata ka nako ya Ntwa ya Lefatshe II le morago ga yone, mme pele le ka nako ya Ntwa ya Lefatshe I segolobogolo, masole a Amerika a ne a bidiwa "Doughboys", fa masole a Boritane a a tsamayang ka maoto a ne a bidiwa "Tommies" (khutshwafatso ya "Tommy Atkins") le masole a Fora a a tsamayang ka maoto a ne a bidiwa "Poilus" ("ba ba nang le moriri").

Maina mangwe a semmuso kgotsa a e seng a semmuso a ka supa maemo kgotsa diphetogo tsa maemo a masole ka ntlha ya bong, morafe kgotsa mabaka a mangwe a loago. Kwantle ga mabaka mangwe a a rileng, tirelo ya bosole, segolobogolo mo bosoleng jwa masole a a tsamayang ka dinao, ka kakaretso e ne e le tiro ya banna fela mo hisitoring yotlhe ya lefatshe. Ka Ntwa ya Lefatshe II, basadi ba ne ba dirisiwa ka ditsela tse di farologaneng mo masoleng a a neng a lwa le dinaga tse di neng di itirile seoposengwe. Masole mangwe a basadi a a itsegeng thata kwa Soviet Union a ne a tlotliwa jaaka "Badiragatsi ba Soviet Union" ka ntlha ya ditiro tsa bone mo sesoleng kgotsa jaaka batlhabani ba ba ratang ntwa. Kwa United Kingdom, basadi ba ne ba direla kwa Auxiliary Territorial Service (ATS) mme moragonyana kwa Women's Royal Army Corps (WRAC). Ka bonako fela fa United States e sena go tsena mo ntweng, e ne ya tlhoma Women's Army Corps, e masole a yone a basadi gantsi a neng a bidiwa "WACs". Makala a a neng a kgaogantswe ka bong a ne a fedisiwa mo masomeng a dingwaga a bofelo a lekgolo la bo 20 la dingwaga mme masole a basadi a ne a tsenngwa mo makaleng a a tlhomameng a sesole, le fa gone bokgoni jwa bone jwa go nna le seabe mo ntweng ya dibetsa gantsi bo ne bo lekanyeditswe

Morafe ga o bolo go nna kgang e e kgoreletsang batho bangwe go direla kwa U.S. Masole. Go fitlha ka Ntwa ya Selegae ya Amerika, masole a Bantsho a ne a lwa mo diyuniting tse di kopaneng mme ka dinako tse dingwe di ne di kgaogane, mme ka dinako tse dingwe ba ne ba sa letlelelwa go direla, segolo thata ka ntlha ya go boifa ditlamorago tse di ka nnang teng tsa tirelo e e ntseng jalo mo setheong sa bokgoba jwa semolao. Masole a mangwe a Bantsho, banna ba ba gololesegileng le banna ba ba neng ba tshabile bokgoba, ba ne ba direla mo masoleng a Union, go fitlha ka 1863, fa Kgoeletso ya Kgololo e ne e bula kgoro ya go tlhomiwa ga diyuniti tsa Bantsho. Morago ga ntwa, masole a Bantsho a ne a tswelela go direla, mme e le mo dikarolong tse di kgaogantsweng, gantsi ba ne ba sotliwa mo mmeleng le ka mafoko ka ntlha ya tlhaolele. Lereo "Masole a Dinare" le ne le dirisiwa go bitsa ditlhopha dingwe tse di neng di lwa mo Ntweng ya Baindia ya lekgolo la bo19 la dingwaga kwa Bophirima jwa Amerika. Kgabagare, polelwana eno e ne ya dirisiwa ka kakaretso mo diyuniting tsa Bantsho tse di neng di kgaogantswe, tse gantsi di neng di tlhomologile mo dintweng tse di neng di lowa le mo ditirong tse dingwe. Ka 1948, Poresidente Harry S. Truman o ne a ntsha taelo ya go fedisa tlhaolele mo United States Armed Forces.[7]

Go patelediwa go ya bosoleng

masole a American le French

Go ralala hisitori, batho ba ile ba patelediwa ke molao gore ba tsenele bosole le masole a mangwe ka nako ya ntwa kana ka dinako tse dingwe. Mefuta ya segompieno ya go patelediwa jalo gantsi e bidiwa "go patelediwa go ya bosoleng" kana "go laelwa go ya bosoleng". Ga jaana, dinaga di le dintsi di tlhoka go ikwadisa mo mofuteng mongwe wa tirelo e e patelediwang, le fa gone tlhokego eo e ka nna ya patelediwa ka tsela e e rileng kgotsa e le teng fela mo molaong mme e seng mo tiragatsong. [8] Gantsi se se batlegang se ama baagi ba bannye ba banna, le fa go ntse jalo se ka ama le basadi le baagi ba e seng baagi. Ka dinako tsa ntwa, dilo tse di batlegang, tse di jaaka dingwaga, di ka nna tsa okediwa fa go akanngwa gore go tlhokega masole a mangwe.

Ka dinako tse di farologaneng le mo mafelong a a farologaneng, batho bangwe ba ile ba kgona go tila go kwadisediwa bosole ka go dira gore motho yo mongwe a tseye maemo a bone. Melao ya segompieno e ka nna ya dira gore motho a se ka a patelediwa go tsenela bosole ka nakwana kgotsa go ya go ile kgotsa e ka nna ya letlelela mofuta mongwe wa tirelo e e seng ya bosole, jaaka go ntse ka batho ba ba ganang go tsenela bosole ka ntlha ya segakolodi.

Kwa United States, banna ba ba nang le dingwaga di le 18 go ya go 25 ba tshwanetse go ikwadisa kwa Selective Service System, e e nang le boikarabelo jwa go okamela tiro ya bosole. Le fa go ntse jalo, ga go ise go ke go nne le letsholo la go thapiwa ga masole fa e sale ka 1973, mme sesole sa U.S. se kgonne go boloka badiri ba sone ka go ithaopa ka boithaopo. [9]

Go tsenngwa mo sesoleng

Masole a a mo ntweng a ka nna le mabaka a a farologaneng a go ithaopela go tsenela bosole le go nna mo sesoleng kana mo lekaleng le lengwe la sesole. Mo patlisisong ya direkoto tse di kwadilweng tsa masole a lekgolo la bo18 la dingwaga ka nako ya bone ya tirelo, mokwalahisitori Ilya Berkovich o akantsha gore go na le "dilo di le tharo tsa konokono tse di tlhotlheletsang motho go dira sengwe ... 'go pateletsa,' 'go duela,' le 'go laola.'" [10]Berkovich a re dikakanyo tsa boraditiragalo tsa gore go tshaba go patelediwa go ne go dira gore masole a a neng a sa batle go tsenela bosole a se ka a tshaba le gore go ne go laolwa selekanyo sa go ngwega mo sesoleng di feteleditswe mme gore tuelo epe fela kgotsa tuelo e nngwe ya tirelo jaaka e ne e neetswe ka nako eo e ne e ka se nne tlhotlheletso e e lekaneng. Go na le moo, "masole a a tlwaelegileng a puso ya bogologolo a tshwanetse go lejwa pele jaaka batsayakarolo ba ba ikemiseditseng ba ba neng ba ipona ba dira tiro e e tlhomologileng le e e tlotlegang".[11]Mo dinakong tsa segompieno, masole a ithaopetse tirelo ya sesole, segolo thata ka nako ya ntwa, ka ntlha ya go rata naga ya bone kgotsa go tsweletsa mabaka a loago, a sepolotiki kgotsa a kgopolo, fa go tokafatsa maemo a dituelo kgotsa katiso e ka nna selo se se rotloetsang mo dinakong tsa mathata a ikonomi. Masole a ka nna gape a ikwadisa ka mabaka a botho, jaaka go latela lelapa kgotsa ditebello tsa loago, kgotsa ka taolo le kgalemo e e tlamelwang ke katiso ya sesole, gammogo le botsalano le kgolagano le masole mmogo le bona e e tlamelwang ke kgolagano e e gaufi mo kgwebong e e tlwaelegileng. [12]

Ka 2018, RAND Corporation e gatisitse dipoelo tsa patlisiso ya masole a segompieno a Amerika mo Life as a Private: A Study of the Motivations and Experiences of Junior Enlisted Personnel in the U.S. Masole. Patlisiso eno e ne ya fitlhela gore "masole a tsenela bosole ka ntlha ya mabaka a lelapa, a tiro le a tiro, mme ba le bantsi ba anaanela tshono ya go nna masole a a nang le bokgoni. Ba anaanela kamano ya bone le masole a mangwe, ba itumelela botshelo jwa bone jwa go nna le batho ba bangwe, mme ba kgotsofalela botshelo jwa bone jwa go nna masole". Le fa go ntse jalo, bakwadi ba yone ba ne ba tlhagisa gore patlisiso eno e ne e dirilwe mo masoleng a le 81 fela le gore "dilo tse di lemogilweng mo patlisisong eno ga di a tshwanela go dirisiwa mo U.S. Sesole sotlhe kana maemo ape fela".

Lobaka lwa tirelo

Lobaka lo motho a tshwanetseng go nna lesole ka lone lo a farologana go ya ka naga le hisitori, go sa kgathalesege gore a motho yoo o ne a patelediwa go nna lesole kgotsa o ne a ithaopetse go nna lesole. Tirelo e e ntseng jalo, go ikaegile ka gore masole a tlhoka go nna le badiri ba le kae kana gore motho o siametse tiro le gore a ka kgona go dira tiro eo, e ka nna ya akaretsa go diragatsa ditlamego tsa konteraka. Tlamego eo e ka nna ya atolosiwa ka nako ya kgotlhang ya dibetsa kgotsa e ka lekanyediwa go palo e e rileng ya dingwaga mo tirong e e dirwang le/kgotsa mo tirong e e sa dirwang.

Go tloga ka 2023, go tla nna le tirelo kwa U.S. Sesole sa Naga ke sa Tirelo ya Sesole ya dingwaga di le 2 go ya go di le 6 tsa tirelo ya tiro ka nako e e setseng mo Setlamong sa Motho yo o Ikemetseng sa Motlhokomedi. [13]Batho ba ka nna gape ba ikwadisetsa go dira tiro ya nakwana mo go Army Reserve kgotsa National Guard. Go ikaegile ka gore a ba tlhoka go direla kana ba a tshwanelega, gantsi masole a ka nna a boa a tsenela bosole gape ka lobaka lo lo rileng, gongwe ba newa madi kana dilo tse dingwe tse di ba tlhotlheletsang.

Kwa United States Masole a a setseng a dirile tiro ya bone ya bosole dingwaga di ka nna 20 a ka kgona go bona phenshene ya go tlogela tiro. Bogolo jwa phenšene jaaka phesente ya tuelo ya lesole gantsi e oketsega ka boleele jwa nako e e diretsweng tiro e e dirwang. [14]

Mo metsweding ya tshedimosetso le mo setsong se se tumileng[fetola | Fetola Motswedi]

masole masole

Fa e sale ka histori ya bogologolo e e kwadilweng, masole le ntwa di ile tsa tlhalosiwa mo ditirong di le dintsintsi, go akaretsa dipina, ditlhamane tsa batho, dipolelo, dikgakologelo, dibuka tsa botshelo jwa motho, dibuka tsa ditlhamane le tse dingwe tsa ditlhamane, diterama, difilimi, mme bosheng jaana thelebishene le dibidio, dibuka tsa metlae, dibuka tsa ditshwantsho le metshameko. Gantsi ditshwantsho tseno di ile tsa gatelela dinonofo tsa bopelokgale tsa masole a a mo ntweng, mme ka dinako tse dingwe di ile tsa gatelela dikotsi tsa ntwa, tlhakatlhakano le go tshwenngwa le kafa di amang masole le batho ba bangwe ka teng.

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. Mish, Frederick C., ed. (2004). "soldier". Merriam-Webster's Collegiate Dictionary (11th ed.). Springfield, MA: Merriam-Webster. ISBN 0-87779-809-5.[1]
  2. Harper, Douglas (2010). "Online Etymology Dictionary". Retrieved 17 August 2010.[2]
  3. Mish, Frederick C., ed. (2004). "soldier". Merriam-Webster's Collegiate Dictionary (11th ed.). Springfield, MA: Merriam-Webster. ISBN 0-87779-809-5[3]
  4. Harper, Douglas (2010). "Online Etymology Dictionary". Retrieved 17 August 2010.[4]
  5. "Army MOS List". U.S. Army Basic. 29 December 2011. Retrieved 27 January 2023.[5]
  6. "U.S. ARMY BRANCH SCARF (ARTILLERY, ENGINEER, USMA FACULTY)". www.uniforms-4u.com. Retrieved 27 June 2022.[6]
  7. "Black Americans in the U.S. Army". Retrieved 23 January 2023.[7]
  8. "Countries with Mandatory Military Service 2023". World Population Review. 2023. Retrieved 29 January 2023
  9. "Selective Service". USA.GOV. Retrieved 29 January 2023.[8]
  10. Cozens, Joe (October 2017). "review of Motivation in War: The Experience of Common Soldiers in Old-Regime Europe". Reviews in History. Retrieved 31 January 2023.[9]
  11. Cozens, Joe (October 2017). "review of Motivation in War: The Experience of Common Soldiers in Old-Regime Europe". Reviews in History. Retrieved 31 January 2023.[10]
  12. Verweij, Desiree (6 December 2007). "Comrades or Friends? On Friendship in the Armed Forces". Journal of Military Ethics. 6 (4): 280–291. doi:10.1080/15027570701755398. S2CID 144653282.[11]
  13. "Service Commitment". goarmy.com. Retrieved 1 February 2023
  14. "Retirement & Pension Plans". goarmy.com. Retrieved 1 February 2023.[12]