Jump to content

Spouse

Go tswa ko Wikipedia

Molekane ke motho yo o botlhokwa mo lenyalong.[1] Lefoko 'molekane' le ka dirisiwa fela fa banyalani ba nyalane kafa molaong kgotsa ka molao o o tlwaelegileng. Molekane wa monna o bidiwa monna fa mosadi ene a bidiwa mosadi

Go nyala[fetola | Fetola Motswedi]

baratani
nyalo

Maemo a semolao a molekane, le ditshwanelo tse di rileng le maikarabelo a a amanang le maemo ao,[2] a farologana thata magareng ga melelwane ya lefatshe. Melawana eno gantsi e tlhalosiwa mo melaong ya molao wa lelapa. Le fa go ntse jalo, mo dikarolong di le dintsi tsa lefatshe, kwa manyalo a semolao a sa atileng thata gone, go na le moo go na le manyalo a setso, a gantsi a laolwang ke setšhaba. Mo dikarolong di le dintsi tsa lefatshe, ditshwanelo le maikarabelo a molekane wa lenyalo a amana le go duelwa ga madi a monyadiwa, bogadi kgotsa bogadi. [3]Go ya ka hisetori, ditšhaba di le dintsi di neetse banna ba ba nyalaneng ditshwanelo le maikarabelo a a farologaneng thata le ditshwanelo le maikarabelo a a neetsweng basadi ba ba nyalaneng. Ka mo go kgethegileng, taolo ya dithoto tsa lenyalo, ditshwanelo tsa boswa, le tshwanelo ya go laola ditiro tsa bana ba lenyalo, gantsi di ne di fiwa banna ba ba nyalaneng[4][5]. Le fa go ntse jalo, tlwaelo eno e ne ya fokodiwa thata kwa dinageng di le dintsi mo lekgolong la bo20 la dingwaga, mme melao ya segompieno e na le go tlhalosa ditshwanelo le ditiro tsa molekane wa lenyalo ntle le go bua ka bong.[6] Gareng ga dinaga tsa bofelo tsa Yuropa go tlhoma tekatekano e e tletseng ya bong mo lenyalong e ne e le Switzerland. Ka 1985, referandamo e ne ya netefatsa gore basadi ba lekana le banna ka fa molaong mo lenyalong.[7] Diphetogo tse dintšhwa di simolotse go dira ka Ferikgong 1988. [8]Le fa basadi ba ba nyetsweng kwa Fora ba ne ba bona tshwanelo ya go dira kwa ntle ga tetla ya banna ba bone ka 1965,[8] le taolo ya borre ya monna mo lelapeng la gagwe e ne ya fedisiwa ka 1970 (pele ga moo maikarabelo a botsadi a ne a le mo go rre fela yo o neng a dira ditshwetso tsotlhe tsa semolao tse di amanang le bana), e ne e le fela ka 1985 fa phetogo ya semolao e ne e fedisa taelo ya gore monna o ne a na le maatla a a feletseng a go tsamaisa dithoto tsa bana.[9]ka bo1980 Le fa go ntse jalo, mo melaong e e farologaneng ya lenyalo go ralala lefatshe, monna o tswelela go nna le taolo; sekai, Civil Code of Iran e bolela mo Article 1105: "Mo dikamanong magareng ga monna le mosadi; maemo a tlhogo ya lelapa ke tshwanelo e e kgethegileng ya monna". [10]

Go ikaegile ka gore kgotlatshekelo e na le taolo e e kana kang, go gana kgotsa go palelwa ga molekane go diragatsa maikarabelo a lenyalo go ka nna lebaka la go tlhala, go kgaogana kgotsa go phimola lenyalo. Ditlhopho tseno tse pedi tsa bofelo di tlwaelegile thata mo dinageng tse bodumedi jwa tsone jo bogolo e leng Katoliki ya Roma, tse dingwe tsa tsone di sa tswang go tlhoma tlhalo bosheng jaana (jaaka Italy le Italy). Italy ka 1970, Portugal ka 1975, Brazil ka 1977, Spain ka 1981, Argentina ka 1987,[11] Paraguay ka 1991,[12]Colombia ka 1991[13],Ireland ka 1996, Chile ka 2004[14]le Malta ka 2011). Mo dingwageng tsa bosheng jaana, dinaga di le dintsi tsa Bophirima di ile tsa amogela tlhalo e go se nang molato ope mo go yone. Mo dikarolong dingwe tsa lefatshe, go tlhatlhamololwa ga lenyalo ka semmuso go thatafadiwa ke dituelo le dithoto tse di ileng tsa fetisetswa magareng ga malapa (seno se tlwaelegile fa manyalo a rulagantswe). Seno gantsi se dira gore go nne thata go tswa mo lenyalong, segolobogolo mo mosading: mo dikarolong dingwe tsa Afrika, fa fela madi a monyadiwa a setse a duetswe, mosadi o tsewa e le wa monna le lelapa la gagwe; mme fa a batla go tswa, monna a ka nna a batla gore a busediwe madi a monyadiwa a a a duetseng lelapa la gaabo mosetsana. Lelapa la mosetsana gantsi ga le kgone kgotsa ga le batle go mo duela.[15] [16][17]Go sa kgathalesege molao, dikamano tsa botho magareng ga banyalani di ka nna tsa tlhotlhelediwa ke setso sa selegae le bodumedi. [18]

Dingwaga[fetola | Fetola Motswedi]

Gantsi go na le dingwaga tse di rileng tse motho a tshwanetseng go nyala ka tsone. United Nations Population Fund e ne ya bolela se se latelang: [19]"Ka 2010, dinaga di le 158 di ne tsa bega gore dingwaga di le 18 e ne e le dingwaga tse di kwa tlase tsa semolao tsa go nyala basadi kwa ntle ga tumelelo ya batsadi kgotsa tumelelo ya bothati jo bo maleba. Le fa go ntse jalo, mo dinageng di le 146, molao wa naga kana wa setso o letla basetsana ba ba kafa tlase ga dingwaga di le 18 gore ba nyalwe ka tetla ya batsadi ba bone kana balaodi ba bangwe; mo dinageng di le 52, basetsana ba ba kafa tlase ga dingwaga di le 15 ba ka nyalwa ka tetla ya batsadi ba bone. Go farologana le seo, kwa dinageng di le 18 dingwaga tsa semolao tsa go nyala kwantle ga tumalano ke di le 18 mo banneng. Mo godimo ga moo, mo dinageng di le 105, basimane ba ka nyalwa ka tetla ya motsadi kgotsa ya motho yo o nang le taolo, mme mo dinageng di le 23, basimane ba ba kafa tlase ga dingwaga di le 15 ba ka nyalwa ka tetla ya batsadi".

Go nna le bana[fetola | Fetola Motswedi]

Kwa dinageng tsa Bophirima, ka dinako tse dingwe banyalani ba tlhopha gore ba se ka ba nna le bana. Mo dikarolong dingwe tsa lefatshe, go solofetswe gore banyalani ba ba ratanang ba tla nna le bana, jaaka kwa bokone jwa Ghana. Sekao, tuelo ya monyadiwa e kaya gore mosadi o tshwanetse go tshola bana, mme basadi ba ba dirisang dithibelapelegi ba mo kotsing ya go tshosediwa le go patelediwa.[20]

Go tlhopha motho yo o ka mo nyalang[fetola | Fetola Motswedi]

Go na le ditsela di le dintsi tse ka tsone motho a tlhophang molekane wa lenyalo, tse di farologaneng go ralala lefatshe, mme di akaretsa lenyalo la lorato, lenyalo le le rulagantsweng, le lenyalo le le patelediwang. Mo mafelong mangwe, lenyalo la bobedi ke lenyalo le le se nang mosola kgotsa le le ka phimolwang. Go pateletsa motho go nyala gape ke tlolomolao mo dinageng tse dingwe.[21]

Le mororo lenyalo le le itumetseng le le le atlegileng le ka lebega le sa tshwane mo bathong ba le bantsi, go na le dilo dingwe tsa motheo tse di ka go thusang go dira gore lenyalo la gago le atlege. Go tla thusa lenyalo la lona fa lo na le mekgwa ya botshelo e e tshwanang segolobogolo fa go tla mo lelapeng le bodumedi. [22]Gape go botlhokwa gore mo matshelong a lona a letsatsi le letsatsi lo buisane sentle, lo tlotlane le go itumelela go nna mmogo.[23]

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. "Definition of SPOUSE". www.merriam-webster.com. 2024-03-07. Retrieved 2024-03-15.[1]
  2. "Marriage and Family Code Chapter 5: Rights and Obligations of the Spouses". LII / Legal Information Institute. Retrieved 2024-03-18.[2]
  3. In 1983, legislation was passed guaranteeing equality between spouses, abolishing dowry, and ending legal discrimination against illegitimate children Demos, Vasilikie. (2007) “The Intersection of Gender, Class and Nationality and the Agency of Kytherian Greek Women.” Paper presented at the annual meeting of the American Sociological Association. August 11.[3]
  4. "Switzerland profile - Timeline". BBC News. May 22, 2018.[4]
  5. "The Long Way to Women's Right to Vote in Switzerland: a Chronology". history-switzerland.geschichte-schweiz.ch.[5]
  6. Shreir, Sally, ed. (1988). Women's Movements of the World : an international directory and reference guide. Longman Group UK. p. 254. ISBN 978-0-89774-508-6.[6]
  7. "Los 7 mejores ejercicios para la TERAPIA DE PAREJA ¡Descúbrelos!". Terapia de Pareja Web.[7]
  8. http://www.tandf.co.uk/journals/explore/cmcf-vsi-women-in-france.pdf Archived 2016-03-04 at the Wayback Machine [bare URL PDF][8]
  9. "Los 7 mejores ejercicios para la TERAPIA DE PAREJA ¡Descúbrelos!". Terapia de Pareja Web
  10. "Archived copy" (PDF). Archived from the original (PDF) on 2017-03-11. Retrieved 2017-10-23
  11. "Divorce Is Now Legal in Argentina but, So Far, Few Couples Have Taken the Break". Los Angeles Times. 12 July 1987.[9]
  12. Sex and the State: Abortion, Divorce, and the Family Under Latin. American Dictatorships and Democracies, by Mala Htun, pp 102
  13. Sex and the State: Abortion, Divorce, and the Family Under Latin. American Dictatorships and Democracies, by Mala Htun, pp 102
  14. "Chile introduces right to divorce". BBC News. BBC. November 18, 2004. Retrieved 2013-11-01.[10]
  15. "Protecting the Girl Child: Using the Law to End Child, Early and Forced Marriage and Related Human Rights Violations" (PDF). equalitynow.org. 2018-05-29.[11]
  16. "Archived copy" (PDF). Archived from the original (PDF) on 2015-09-24. Retrieved 2015-03-11.[12]
  17. Stange, Mary Zeiss, and Carol K. Oyster, Jane E. Sloan (2011). Encyclopedia of Women in Today's World, Volume 1. SAGE. p. 496. ISBN 9781412976855.[13]
  18. "Marriage and Cultures:marriage and culture". www.bizymoms.com. Retrieved 2020-04-02.[14]
  19. United Nations Population Fund UNFPA (2012). "Marrying Too Young - End Child Marriage" (PDF). www.unfpa.org.[15]
  20. Pdf.
  21. "Anti-social Behaviour, Crime and Policing Act 2014". legislation.gov.uk.[16]
  22. Snee, Rossana (2020-03-27). "10 Core Values of a Lasting Relationship". Lifehack. Retrieved 2024-03-25.[17]
  23. "10 Signs of a Healthy Relationship | Walden University". www.waldenu.edu. Retrieved 2024-03-25.[18]