Jump to content

Uncle

Go tswa ko Wikipedia

Ka tlwaelo malome o tlhalosiwa e le wa losika wa monna yo e leng morwarre wa motsadi kgotsa yo o nyetseng morwarre wa motsadi, mmogo le motsadi wa bontsalae. Malome ba ba amanang ka losika ke ba losika lwa bobedi. Motho yo o tshwanang le malome ke rakgadi, mme yo o tshwanang le ene ke setlogolo kana setlogolo. Lefoko leno le tswa mo Selatineng: avunculus, le le khutshwafaditsweng go tswa mo go avus (rremogolo), mme ke kamano ya lelapa mo lelapeng le le atolositsweng kgotsa le le gaufi. Lereo le le sa tseyeng letlhakore la bong pibling, ke khutshwafatso ya motsadi wa motsadi, le ka kaya rakgadi kgotsa malome.[1]

Mo ditsong dingwe le mo malapeng mangwe, bana ba ka nna ba bitsa bontsalaabone ba batsadi ba bone ba re malome (kgotsa mmamogolo). Gape le dirisiwa jaaka sereto sa tlotlo mo go ba losika ba ba godileng, baagisani, batho ba ba tlwaelaneng le bone, ditsala tsa lelapa, le e leng batho ba ba sa ba itseng gotlhelele mo dingwaong dingwe, ka sekai, bagolo ba Baaborijene ba Australia. Go dirisa lefoko leno ka tsela eno ke tsela nngwe ya go tlhalosa kamano e e seng ya mmatota.

Mokgatlho mongwe le mongwe wa loago o o nang le kamano e e kgethegileng magareng ga monna le bana ba ga kgaitsadie o bidiwa avunculate (kana avunculism kgotsa avuncularism).[2]Kamano e e ka nna ya semmuso kgotsa e e seng ya semmuso, go ikaegile ka setšhaba. Dipatlisiso tsa bogologolo tsa thutoloago di ne di lebile thata kamano magareng ga lotso lwa ba-avunculate le lwa ba-matrilineal, fa dipatlisiso tsa moragonyana di ne tsa atolosa go tsaya tsia lotso lwa ba-avunculate mo setšhabeng ka kakaretso.

Mafoko a mangwe[fetola | Fetola Motswedi]

  • Malome yo mongwe ke morwarraagwe mongwe yo mongwe wa motsadi.
  • Malome wa ga mmè ke morwarraagwe mmaagwe motho.
  • Malome wa ga rre ke morwarraagwe rraagwe motho.
  • Malome wa mosadi ke malome wa mosadi wa gagwe.
  • Motsadi a ka nna a bitsa ntsalae yo mogolo a re ke malome wa bobedi.
  • Ntatemogolo[3] [4],ntatemogolo,[5]ntatemogolo[6]
    Bomalome

Dijini le go amana ka losika[fetola | Fetola Motswedi]

Malome ka botsalo (morwarre wa motsadi) ba amana le bomalome le bomalome ka palogare ka 25% (1750 centimorgans) le fa seno se ka farologana thata.[7]E re ka bomalome ba ba sa nyalwang ba amana ka losika le bomonnaabone, ka kakaretso ba amana ka 12.5%. Malome yo e seng wa losika (molekane wa monna wa wa losika) ga a amane ka losika.

Go farologana ga ditso[fetola | Fetola Motswedi]

Arabic

Ka Searabia, morwarraagwe mmaagwe motho o bidiwa Khal خال mme kgaitsadie mmaagwe o bidiwa Khalah خالة. Mo letlhakoreng la ga rre, morwarraagwe rraagwe motho o bidiwa Amm عم mme kgaitsadie rraagwe o bidiwa Ammah عمّة.

Turkish

Ka Se-Turkey, morwarraagwe mmè wa motho o bidiwa dayi, morwarraagwe rraagwe ke amca, mme monna wa ga rakgadi ene o bidiwa enişte. Kgaitsadie mmè wa gago o bidiwa "teyze". Kgaitsadie rre ke "hala". Mosadi wa ga malome ke "yenge".

Albanian, Slavic, and Persian

v\Mo ditsong tse dingwe, jaaka Se-Albania, Se-Slavic, kgotsa Se-Persia, ga go na lefoko le le akaretsang le le tlhalosang botsalano jwa motho le motsadi wa gagwe wa mosimane kgotsa motsadi wa mosimane wa mogatsae. Go na le moo, go na le mafoko a a rileng a a tlhalosang kamano ya motho le morwarraagwe mmaagwe (dajë ka Se-Albania, daiyee ka Seperesia, wuj (diminutive: wujek) ka Se-Poland) kgotsa kamano ya motho le morwarraagwe rraagwe (xhajë ka Se-Albania, amou ka Seperesia, stryj (diminutive: stryjek) ka Se-Poland). Go na le pharologano e e tshwanang e e dirisiwang go tlhalosa kamano ya motho le kgaitsadie mmaagwe (teze ka Se-Albania, khaleh ka Seperesia, ciotka (diminutive: ciocia) ka Se-Poland), le kamano ya motho le kgaitsadie rraabone, (hallë ka Se-Albania, ammeh ka Seperesia, stryjna (diminutive: stryjenka) ka Se-Poland).

Mo godimo ga moo, mo setsong sa Baperesia mafoko a a dirisediwang go tlhalosa kamano ya motho le batsadi ba molekane wa gagwe a tlhalosa kamano eo ka tsela e e utlwalang sentle, a farologanya batsadi ba molekane wa gagwe le ba losika lwa bone. Ka sekai, go na le lereo le le rileng le le tlhalosang kamano ya losika lwa motho le molekane wa ga rangwane wa ga rraagwe (ke gore zan-amou, ka tlhamalalo 'mosadi-wa-' amou). Seno se tlhalosa sentle gore kamano ya losika ke ya molekane wa monna yo o nyalaneng le monna wa ga rraagwe motho yoo, go farologana le kamano ya madi.

Baagi ba Australia

Baaborijene ba le bantsi ba Australia le baagi ba Torres Strait Islander ba bitsa banna ba ba tlotlegang ba bagolo ba morafe, ba ba itsegeng jaaka bagolo, "malome" (le basadi jaaka "mmatsale") jaaka letshwao la maemo le tlotlo, le fa ba ka tswa ba amana kgotsa nnyaa,[8] jaaka Malome Archie (Roach) [9] le Malome Jack Charles.[10]

Borwa jwa Asia

Kwa India, go dirisiwa maina a a sa raraanang go bitsa bomalome ba ba farologaneng ba ba jaaka chacha (kana kaka) yo e leng morwarraagwe rraagwe motho. Fa morwarraagwe rraagwe motho a le mogolo mo go rraagwe, o bidiwa Tauji (kgotsa taya kgotsa bapuji). Morwarraagwe mmè wa gago o bidiwa Mama. Monna wa ga mmangwane ka rraagwe o bidiwa Fufa (kana Fuva) mme monna wa ga mmangwane ka mmaagwe o bidiwa Mausa (kana Masa) ka Se-Hindi (kana Se-Gujarati).

Ka tsela e e tshwanang, kwa Bangladesh (le kwa Pakistan), morwarraagwe mmaagwe le ene ke Mama (kgotsa Mamu) fela jaaka morwarraagwe rraagwe e le Chacha. Monna wa ga rakgadi wa ga rraagwe ke Phupha mme monna wa ga rakgadi wa ga mmaagwe ke Khalu.

Bomalome mo setsong se se Tumileng[fetola | Fetola Motswedi]

Ka ntlha ya setshwantsho se se lorato sa malome yo o tsofetseng mme a le botlhale e bile a le botsalano mo dingwaong di le dintsi lefoko leno le ile la dirisiwa jaaka leina le le rategang la go bitsa batho ba le bantsi. Mo ditlhamaneng tsa Se-Tibet, Akhu Tönpa (Malome Tompa) ke motho yo o itsegeng e bile a ratiwa thata. Setshwantsho sa setšhaba sa Amerika sa ga Malome Sam se tshwana le setshwantsho sa rre mo Baamerika ba le bantsi. Batsamaisi ba ba farologaneng ba thelebišene ba bana ba ne ba dirisa malome jaaka leina la bone la go ipitsa, go akaretsa le Walt Disney (Malome Walt), Bob Davidse (Nonkel Bob, ka tlhamalalo Malome Bob), Edwin Rutten (yo o neng a tsamaisa lenaneo la bana le le bidiwang De Show van Ome Willem (The Show of Uncle Willem). Mmoki wa Mo-Dutch e bong Ome Ko le ene o ne a dirisa leina la ga malome e le karolo ya leina la gagwe la seane. Malome yo o humileng, yo o botlhale kgotsa yo o sa tlwaelegang le ene o ratiwa thata mo dibukeng tsa ditlhamane.

Malome wa ditlhamane mo dimakasineng

  • Nonkel Fillemon mo Urbanus.
  • Nonkel Vital kwa De Kiekeboes.
  • Ome Arie, motho yo o mo go Sjors en Sjimmie.
  • Malome Paul, yo e leng ene motho yo go buiwang ka ene mo metshamekong ya dikhomiki ya kwa Belgium.
  • Ben Parker, yo gape a itsegeng e le Malome Ben, malome Spider-Man. Scrooge McDuck, yo gape a itsegeng e le Scrooge McDuck.
  • Malome Scrooge go tswa mo dikhomiking tsa Donald Duck.
  • Malome Choi ke Hui Guan-man. Malome Phil mo go Mickey Finn.[ 11]

Malome wa ditlhamane mo difiliming

  • Malome Oswald ke Roald Dahl.
  • Malome Remus ka Joel Chandler Harris.
  • Malome Tom ke Harriet Beecher Stowe. Malome Vanya wa ga Anton Chekhov. Malome Wiggily ka Howard R. Garis.
  • Vernon Dursley a.k.a. "Malome Vernon"
  • Malome yo o nyetsweng wa mogaka wa Harry Potter ka J. K. Rowling

Malome wa ditlhamane mo thelebishine

  • Benjen Stark, mo motseletseleng wa thelebišene wa Game of Thrones, o bidiwa "Malome Benjen" ke setlogolo sa gagwe Jon Snow.
  • Corrado "Junior" Soprano, mo motseletseleng wa thelebishene wa The Sopranos, yo a bidiwang "Malome June" ke setlogolo sa gagwe Tony Soprano.
  • Jesse Katsopolis, mo motseletseleng wa thelebišene wa Full House le Fuller House, yo o bidiwang "Malome Jesse" ke bana ba bana ba gagwe ba bararo DJ, Stephanie, le Michelle Tanner.
  • Philip Banks, yo gape a itsegeng e le Malome Phil, malome yo a mo nyetseng wa motho yo go buiwang ka ene mo go The Fresh Prince of Bel-Air. Charles O'Casey, yo gape a itsegeng e le "Malome Charley", ke mongwe wa batho ba go buiwang ka bone mo go My Three Sons.
  • Malome Deadly, ke mongwe wa batho ba ba mo The Muppet Show.
  • Malome Fester, malome Wednesday le Pugsley Addams mo go The Addams Family.
  • Malome Rremogolo, ke motho yo go buiwang ka ene mo thelebisheneng.
  • Malome Iroh, moanelwa wa Avatar: The Last Airbender, yo o bidiwang "Malome" ke setlogolo sa gagwe Zuko Malome Jack, moanelwa wa setlhogo mo motseletseleng wa thelebišene wa bana wa BBC.
  • Malome Max, ke motho yo o tlhagelelang mo motseletseleng wa thelebishene o o bidiwang ka leina la gagwe.
  • Malome Ruckus, ke motho yo o tlhagelelang mo thelebisheneng mo motseletseleng wa The Boondocks. Ga ba amane ka gope.
  • Malome Stan, ke motho yo o tlhagelelang mo motseletseleng wa thelebishene wa Gravity Falls. Malome yo mogolo wa baanelwa ba bagolo.
  • Malome Arthur, ke mongwe wa batho ba ba mo bukeng ya Bewitched.
  • Mmusimogolo Cloyd le Becky the Enchantress baanelwa ba Disenchantment, bomonnawe Dagmar, bomalomaagwe Bean le ditlogolo tsa ga Kgosi ya moswi Mariabeanie

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. Straussman, Min (2021). "Piblings & Niblings: Do You Know These Words for Aunts, Uncles, Nieces, & Nephews?". dictionary.com. Retrieved 26 July 2021
  2. Barnard, Alan; Spencer, Jonathan (2009-12-04). The Routledge Encyclopedia of Social and Cultural Anthropology. Routledge. ISBN 9781135236403[1]
  3. "Definition of great-uncle in English by Oxford Dictionaries". oxforddictionaries.com. Archived from the original on April 24, 2019. Retrieved 24 April 2019.[2]
  4. "Google Ngram Viewer of relative versions of name". Google Ngram. Retrieved 24 April 2019 – via Google Books.
  5. "granduncle". CollinsDictionary.com. HarperCollins. Retrieved 24 April 2019.[3]
  6. "Definition of grand-uncle in English by Oxford Dictionaries". oxforddictionaries.com. Archived from the original on April 24, 2019. Retrieved 24 April 2019.[4]
  7. "Centimorgan Relationship Calculator"[5]
  8. "Communicating with Aboriginal and Torres Strait Islander Audiences". Department of the Prime Minister and Cabinet (Australia). 23 February 2016.[6]
  9. "Archie Roach, Aboriginal musician, songwriter and artist, dead at 66 after 'a remarkable life'". ABC News. Australian Broadcasting Corporation. 30 July 2022. Retrieved 16 September 2022.[7]
  10. Browning, Daniel (14 September 2022). "'I called him Uncle': Remembering iconic theatre great Uncle Jack Charles". ABC News. Australian Broadcasting Corporation. Retrieved 16 September 2022.[8]