Jump to content

Water horse

Go tswa ko Wikipedia

Pitse ya metsi (kgotsa "pitse ya metsi" mo dingwaong dingwe) ke sebopiwa sa ditlhamane, jaaka Ceffyl Dŵr, Capaill Uisce, bäckahäst le kelpie

Leina[fetola | Fetola Motswedi]

pitse ya metsi

Lefoko "pitse ya metsi" kwa tshimologong e ne e le leina le le neng le neilwe kelpie, setshedi se se tshwanang le hippocampus, se se nang le tlhogo, molala le mane wa pitse e e tlwaelegileng, maoto a kwa pele a a tshwanang le a pitse, maoto a a nang le matlhakore a mabedi le mogatla o moleele o o tshwanang le wa leruarua. Lereo leno gape le dirisitswe jaaka leina la go bitsa dibatana tsa letsha, segolobogolo Ogopogo le Nessie.[1] Leina "kelpie" gantsi e ne e le leina la go bitsa diphologolo tse dingwe tsa letsha la Scotland, jaaka each uisge le Morag tsa Loch Morar le Lizzie wa Loch Lochy. [2] Maina a mangwe a di-seahorse tseno a akaretsa "seahorse" (e seng tlhapi ya seahorse) le "hippocampus" (e leng leina la mofuta wa seahorse).

Tiriso ya "pitse ya metsi" kgotsa "kelpie" gantsi e ka baka tlhakatlhakano; bangwe ba tsaya mareo a mabedi a tshwana, fa ba bangwe ba farologanya pitse ya metsi jaaka moagi wa dinoka le kelpie ya metsi a a sa iketlang jaaka dinoka, diforo le diphororo. Bakwadi bangwe ba bitsa setshedi sengwe sa lefelo lengwe ba re ke kelpie fa ba bangwe bone ba se bitsa pitse ya metsi. Leina "poo ya metsi" le ile la dirisiwa go tlhalosa sebopiwa sengwe le sengwe

"Pitse ya lewatle" ya segosi ya ga Kgosi Gradlon ya kwa Breton e bong Morvarc'h (e leina la yone le kayang "pitse ya lewatle" ka Se-Breton) go ne go twe e kgona go taboga mo godimo ga makhubu a lewatle, fela jaaka dipitse tsa metsi tsa ditlhamane tsa kwa Cornwall.

Diphologolo tse dingwe tsa metsi[fetola | Fetola Motswedi]

Pitse ya metsi gantsi e ile ya nna tlhaloso ya motheo ya dibatana tse dingwe tsa mo letsheng tse di jaaka Nessie le sebatana sa Letsha la Champlain se se itsegeng e le Champ. Go bolelwa gore Loch Morar ke legae la "Morag", e leng phologolo ya mo letsheng e e tshwantshitsweng e le pitse ya metsi.

disetting[fetola | Fetola Motswedi]

dipitse tsa metsi

Le fa bontsi jwa ditlhamane tsa Se-Scotland/Celtic di baya pitse ya metsi mo loch (segolo jang loch e e itsegeng ka sebatana sa letsha, jaaka Loch Ness, Loch Morar kgotsa Loch Lomond), ditlhamane dingwe tsa Breton le Cornish tsa dipitse tsa metsi di di baya mo lewatleng, di di dira dibatana tsa lewatle.

Bontsi jwa matsha a kwa Highland a na le mofuta mongwe wa ngwao ya dipitse tsa metsi, le fa gone go ithuta dibuka tsa lekgolo la bo19 la dingwaga tsa nako eo go bontshitse gore go na le matsha a le masome a marataro fela a a tshwanelwang ke go umakiwa mo matsheng a le diketekete a Scotland. Pitse ya metsi e go neng go twe e nna kwa Loch Ness e ne ya umakiwa thata mo dibukeng tsa kwa Highland.[3]

go bonwa[fetola | Fetola Motswedi]

Go bonwa ga dipitse tsa metsi go ne ga begwa ka metlha mo lekgolong la bo18 la dingwaga, mme go ne ga begwa fela mo lekgolong la bo19 la dingwaga.

  • Ka 1846 Kapotene Christmas wa Sesole sa Lewatle sa Denmark o ne a bega gore o bone "sebatana se segolo se se nang le melala e meleele se lelekisa setlhopha sa di-dolphin" golo gongwe fa gare ga Iceland le Ditlhaketlhake Tsa Faroe.
  • O ne a tlhalosa sebopiwa seno se na le tlhogo e e tshwanang le ya pitse le molala o o lekanang le wa motho "o tsamaya ka bontle jaaka wa kgama". Ka 6 Phatwe 1848 modiredimogolo wa mokorwana wa Royal Navy HMS Daedalus o ne a lemoga phologolo e e sa tlwaelegang e e neng e thuma e ya kwa sekepeng.
  • Go ne ga bolelwa gore e ne e tshwana le noga ya lewatle e e nang le molala wa boleele jwa dimetara di le 1,2. Tlhogo ya yone e ne e le boleele jwa disentimetara di ka nna 38 kana 41. Go ne ga begwa gore e ne e se na diphuka tse di bonalang kgotsa mogatla, e bile e ne e na le se se neng se lebega e le seriri sa pitse mo molaleng wa yone mme mokwatla wa yone o apesitswe ka dimela tsa lewatle

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. Anderson, Godfrey (12 March 1967), "Loch Ness monster no laughing matter at Inverness", Sarasota Herald, retrieved 12 May 2014
  2. "Monsters Inc: Scottish lochs and their creatures", BBC News, 4 March 2013, retrieved 23 July 2016
  3. Watson (2011)[1]