Jump to content

Wool measurement

Go tswa ko Wikipedia
micron

vMicron (micrometer) ke selekanyo se se dirisediwang go tlhalosa bophara jwa tlhale ya wulu. Ditlhale tse di boleta tsa wulu di na le boleng jo bo kwa tlase jwa di-micron. Bophara jwa tlhale ke selo se se botlhokwa thata se se bontshang boleng jwa wulu.

Fleece nngwe le nngwe e na le bophara jwa tlhale jo bo farologaneng thata - ka sekai, fleece e e tlwaelegileng ya Merino e tla nna le tlhale e e nang le bophara jwa 10 microns, mme go ka nna le tlhale e e nang le bophara jo bo fetang 25 microns, go ikaegile ka dingwaga le boitekanelo (kgotsa phepo) ya dinku. Se gantsi se bidiwang "micron" ya wulu ke selekanyo sa bophara jwa tlhale kgotsa sa bophara jwa yone. Seno se ka lekanngwa ka ditsela tse di farologaneng.

Go ka tsewa disampole tse dinnye go tswa mo letlhakoreng kgotsa mo boboeng jwa nku mme di ka lekanngwa go dirisiwa sediriswa se se tsewang jaaka OFDA2000 (Optical Fibre Diameter Analyzer); kgotsa thulaganyo ya sediriswa se se tsamayang se se bidiwang Fleecescan. Thulaganyo eno ka bobedi e ile ya ithutiwa thata mme fa e dirisiwa sentle, e tshwanetse go ntsha diphelelo tse di ka ikanngwang. Ditlamorago tsa diteko tsa micron tsa pele ga go kgaoganya wulu ke kaelo e e mosola mo bathong ba ba kgaoganyang wulu fa ba dira mela ya wulu e e tshwanetseng go dirwa. Gape go ka tsewa disampole tsa boboa go tswa mo phologolong mme tsa romelwa kwa laboratoring go ya go di lekanya ("midside sampling"). Bontsi jwa dilaboratori tsa segompieno tse di tlhatlhobang boboa di dirisa didiriswa tse di tshwanang le tse di umakilweng - e ka tswa e le dimotlelara tsa OFDA kgotsa Lasercan. Diphelefu tsa merino di tsewa disampole go tswa mo bogareng jwa tsone mme dipholo tsa diteko di tlhagisiwa mo dibukeng tse di rekisiwang.

Fa go sena go tsenngwa dikgamelo tsa boboa mo teng ga dibalese mme bo baakantswe gore bo rekisiwe ka ditlhopha, gantsi go tsewa disampole mo lebenkeleng la borakgwebo mme disampole di romelwa kwa dilaboratoring tse di tlhatlhobang. Fano disampole tse di tswang mo teng di a phepafadiwa, di a omisiwa le go baakanyediwa go lekwa go dirisiwa mekgwa e e gagametseng ya go tlhatlhoba. Merino wool gantsi e lekanngwa ka didiriswa tsa Lasercan kwa Australia, New Zealand le Afrika Borwa, le fa didiriswa tsa OFDA le tsona di ka dirisiwa mo mabakeng mangwe (dipoelo go tswa mo mefuteng e mebedi ya didiriswa di a tshwana). "Coefficient of variation of fibre diameter" (CVD) ke selekanyo sa go farologana ga boleta jwa tlhale mo teng ga sampole ya fleece, e e amanang le bophara jwa tlhale e e tlwaelegileng. Mo dikarolong di le dintsi tsa lefatshe, gantsi go dirisiwa didirisiwa tsa bogologolo tse di bidiwang "Airflow" go lekanya bophara jwa tlhale ya wulu e e kopaneng le e e tshesane, mme mo mabakeng a mangwe go dirisiwa le maekorosekopo.

Boboa jwa dinku tse di sa tswang go kgwisiwa le jwa dikolobe tse di sa tswang go kgwisiwa bo boleta e bile gantsi bo tlhwatlhwakgolo go feta jwa dinku tse di godileng. Bontsi jwa boboa jo bo nang le di-micron di le 11,5 go ya go di le 24 ka bophara jwa faeba bo dirisediwa go dira diaparo. Selekanyo se se setseng se dirisediwa go dira dilwana tse dingwe tse di jaaka dikobo, dilo tse di sireletsang le dilwana tsa mo ntlong.

Mo kgweding ya June 2008, kgetsi ya boboa jo bontle go gaisa e e kileng ya rekisiwa e ne ya rekisiwa ka tlhwatlhwa e e kwa godimo thata ya setlha ya disente di le 269 000 tsa Australia ka kilogerama. Bale eno e ne ya dirwa ke Hillcreston Pinehill Partnership mme e ne e le bogolo jwa 11,6 microns, 72.1% ya thobo mme e ne e na le 43-newton-per-kilotex[1] ya go lekanya maatla. Bale e ne ya rekisiwa ka $247,480 mme ya romelwa kwa India.[2]

Ka ngwaga wa 2010 letsela le le boleta le le boleta thata, la di-micron di le 10, go tswa kwa Windradeen, gaufi le Pyramul, New South Wales, Australia, le ne la tlhoma rekoto e ntšha ya lefatshe ka ga bontle jwa letsela la boboa fa le ne le fenya Ermenegildo Zegna Vellus Aureum International Trophy.[3]

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. Kilotex
  2. Country Leader, NSW Wool Sells for a Quarter of a Million, 7 July 2008
  3. Country Leader, 26 April 2010, Finest wool rewarded, Rural Press, North Richmond