Athaliah Molokomme

Athaliah Molokomme
[fetola | Fetola Motswedi]Athaliah Molokomme ke mmueledi-
Athaliah Molokomme | |
---|---|
![]() Athaliah Molokomme (2011) | |
Ka Ga Ena | |
O tsetswe | Francistown Botswana | 4 Sedimonthole 1959
Mosetshaba wa | Botswana |
Alma mater | University of Botswana, Swaziland |
kakaretso wa Botswana mme ke mosadi wa ntlha go nna mo maemong ao. Molokomme o ineetse mo go bueleleng ditshwanelo tsa basadi kwa dikhonferenseng, ditherisano, le diseminara go ralala lefatshe. Dr. Athaliah Molokomme e ne ya tlhomiwa go nna Moemedi wa leruri wa Botswana kwa UN kwa Geneva le Moemedi kwa Switzerland ka Motsheganong 2018.[1]
Botshelo le thuto
[fetola | Fetola Motswedi]Athaliah Maoka Lesiba Molokomme o belegwe ka 4 Sedimonthole 1959 kwa Francistown, Botswana. E ne e le ngwana wa bobedi mo baneng ba le robongwe ba barutabana Imelda Mishodzi Molokomme le Rufus Oka Kabiwa Molokomme. 2]
Molokomme o na le dikirii go tswa kwa Yunibesithing ya Botswana le Swaziland. Ka 1983, o ne a bona dikirii ya master ya molao kwa Yale Law School kwa United States. Gape o ne a bona dikirii ya PhD ya molao kwa Yunibesithing ya Leiden. Thesis ya gagwe, Children of the Fence: The maintenance of extra-marital children under law and practice in Botswana, e ne ya phasaladiwa ka bonako morago ga moo. 3]
Tiro
[fetola | Fetola Motswedi]Molokomme o ne a dira jaaka radipolotiki le moporofesa. Magareng ga 1981 le 1996, o ne a ruta molao jaaka motlhatlheledi wa maemo a a kwa godimo kwa Yunibesithing ya Botswana, mme o dirile dipatlisiso le go gatisa thata mo mafapheng a molao wa lelapa, basadi le molao, molao wa setso le molao wa khiro. 1][5]
Go tloga ka dingwaga tsa bo1990 Molokomme e ntse e le sebui sa ka metlha kwa dikhonferenseng tsa bosetšhaba, tsa kgaolo le tsa boditšhabatšhaba, kwa dikopanong le kwa diseminareng mo mafelong a gagwe a bokgoni.
Ke leloko le le simolotseng mekgatlho e le mmalwa, jaaka Emang Basadi, Women and Law in Southern Africa (WLSA), le Women, Law and Development International (WLDI).[ 5]
Go tloga ka Phukwi 1998, o ne a le mothei wa Gender Unit kwa Secretariat ya Southern African Development Community, koo a neng a le mogakolodi mo mererong ya bong le go tlhabolola dipholisi le mananeo a go maatlafatsa basadi le go dira gore bong bo akarediwe, go fitlha ka Motsheganong 2003 fa a ne a tlhophiwa go nna moatlhodi wa Kgotlatshekelo Kgolo ya Botswana. 5]
Moragonyana o ne a direla jaaka modulasetilo-mmogo wa Trade and Gender Informal Working Group ya World Trade Organisation le Einar Gunnarson le Ana Patricia Benedetti Zelaya. O ne a tlogetse tiro ka 2023 fa Simon Manley le Clara Manuela da Luz Delgado Jesu ba ne ba tsenela jaaka badulasetulo ba setlhopha sa tiro. 6]
E ne e le mosadi wa ntlha wa mmueledi-kakaretso wa Botswana ka 2005. Ka Moranang 2014 go ne go solofetswe gore Molokomme o tla tlogela maemo a gagwe jaaka mmueledi-kakaretso go gaisana ka boporesidente jwa Kokoano ya Mekgatlho ya Dinaga ya Kgotlatshekelo ya Bosenyi ya Boditšhabatšhaba, mme ga a ka a tlogela. 7][8]
Molokomme ke leloko la Justice Leadership Initiative. Moemedi wa Botswana kwa UN le mekgatlho e mengwe ya boditšhabatšhaba kwa Geneva. 5]
⁇ Ka Setswana, re re ⁇ go ruta mosadi ke go ruta sechaba ⁇ go raya gore ⁇ go ruta mosadi ke go ruta setšhaba ⁇ . ⁇ - Athaliah Molokomme, Puo kwa Embassy of France, The Hague, 10 March 2014 ka Letsatsi la Boditšhabatšhaba la Basadi.[ 5]
O dira mo dikomiting di le mmalwa go akaretsa le African Group on Justice and Accountability; Advisory Council of the International Nuremberg Principles Academy; Justice Leadership Group le Justice Rapid Response.[ 1]
Dikgatiso
[fetola | Fetola Motswedi]- Molokomme, A. and Takirambudde P. N. (1994). The New Labour Law in Botswana
- Molokomme, A. (1991). " Children of the fence": the maintenance of extra-marital children under law and practice in Botswana (No. 46). African Studies Centre. ISBN 90-70110-91-1
- Molokomme, A. (1990). Disseminating family law reforms: Some lessons from Botswana. The Journal of Legal Pluralism and Unofficial Law, 23(30-31), 303–329. doi:10.1080/07329113.1990.10756432
- Molokomme, A. (1989).The multi-party system in Botswana
- Molokomme, A. and Kethusegile B. M. Sadc Gender Monitor
- Molokomme, A. (1986). Custom, Law and Ethnicity: Effects on the Status of Women in Botswana. Canadian Woman Studies.
Tlotlo le dikgele
[fetola | Fetola Motswedi]Gareng ga dikgele tse a di amogetseng ke Women's Human Rights Award from Women, Law and Development International ka 1993, le Presidential Order of Meritorious Service for Exceptional Service to Botswana ka 1999.[2]
Bona gape
[fetola | Fetola Motswedi]
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ "WTO | Public forum 19 Speakers Bio". www.wto.org. Retrieved 2022-03-27.
- ↑ "Athaliah Molokomme". Justice Leadership. Archived from the original on 2021-05-01. Retrieved 2021-05-01.