Ntebogang Ratshosa

Go tswa ko Wikipedia
Ntebogang Ratshosa
Tsalo1882
Leso1979
Ke moBotswana
TiroRegent of BaNgwaketse
Dingwaga tsa a le mo tirong1924–8
LephataNative Advisory Council

Ntebogang Ratshosa[fetola | Fetola Motswedi]

Ntebogang Ratshosa (1882 - 1979) e ne e le motshwareledi wa bogosi jwa BaNgwaketse, nngwe ya merafe ee borobabobedi ya Botswana go tswa 1924-1928. One ele mosadi wa ntlha go nna leloko la Native Advisory Council of Botswana.

Ka ga gagwe[fetola | Fetola Motswedi]

Ntebogang o tsetswe ka 1882. Batsadi ba gagwe ene e le Gagoangwe le Bathoen wa ntlha. Batsadi ba gagwe ba ne ba thoba mmogo ka 1975, ba ya go nyalana mosekereseteng ka 1890.[1] O godisitswe mo sekereseteng. O ne a tsenye sekole. Mongwe wa bo morwa rraagwe e ne ele Kgosi Seepapitso wa bobedi yo o neng a bolawa ke morwa rraabo ebong Moepapitso ka 1916. Mmaabone ebong Gagoangwe a laola gore Moepapitso a bolawe, mme ya nna ene motshwarelela bogosi ka Seepapitso wa bobedi one a sale mmotlana.

Botshwareledi[fetola | Fetola Motswedi]

ka ngwaga wa 1923, Gaogangwe, yo a neng a setse a itseelwa ke bolwetse kwa kankere, o ile a nna motshwareledi ka maikaelelo a go somarela bogosi kwa ngwana wa ngwana wa gagwe Bathoeng wa bobedi[2]. O ile a tlhokafala mo go yone ngwaga yeo, mme pele ga a tlhokafala, o ne a tlhomamisitse gore Bogosi jwa ga Bathoeng wa bobedi bo tlaa tswelela ka fa tlase ga tlhokomelo ya ga mmangwanaagwe eleng Ntebogang Ratshosa[3]. Batshwareledi ba ne ba lemogiwa mo dotlhopheng tse di farologaneng mo Botswana[4]. Se se tsisitse thitibalo mo nageng mo dingwageng di supa[3]. Ntebogang o ile a tlhoma khansele ya baeteledipele bale barataro Mme o ne a bereka thata le ale mogwe Kgamphu Kamodi[3]. Botshwareledi jwa gagwe le Mme mmaagwe bobne boblemogiwa semmuso ke ba ga Mmamosadinyana ka ba ne ba dumela fa e tlaa rotloetsa kgatlhego ya ga Mmamosadinyana mo nageng[5].

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. Edwin Lloyd (1895). Three Great African Chiefs (Khâmé, Sebelé and Bathoeng). T. F. Unwin. pp. 165–
  2. https://www.weekendpost.co.bw/wp-column-details.php?col_id=381
  3. 3.0 3.1 3.2 Morton, Fred, 1939- (2008). Historical dictionary of Botswana. Ramsay, Jeff., Mgadla, Part Themba, 1953- (4th ed.). Lanham, Md.: Scarecrow Press. p. 256. https://en.wikipedia.org/wiki/OCLC_(identifier)
  4. The Bible in Africa : transactions, trajectories, and trends. West, Gerald O., Dube Shomanah, Musa W., 1964. Leiden: Brill. 2000. p. 476. https://www.worldcat.org/title/44267852
  5. https://archive.org/details/womenwritingafri0000unse/page/180Daymond, M. J. (Margaret J.) (First ed.). New York. 2003. pp. 180. ISBN 1-55861-406-0. OCLC 50235100.