Tsetsebjwe
Pego e, e nnyane. O ka thusa Wikipedia ka go e oketsa.
Tsetsebjwe ke motsana o o mo kgaolong potlana ya Bobirwa mo kgaolong ya Legare ya Botswana. E mo kgaolong ya palobatho ya Bobonong Legare. Go simolola ka ngwaga wa 2001 o ne o na le baagi ba le 4,396.[1]Motse o o kwa bokonebophirima jwa Lefelo la Polokelo la Diphologolo le Naga la Limpopo-Lipadi le e seng la puso, gaufi le molelwane wa Aforika Borwa.[2]
Toropong e e gaufi ke Selebi Phikwe.[3]
Tshimologo
[fetola | Fetola Motswedi]Motse o o reeletswe ka leina la thota ya Tsetsebjwe, mme o rapaletse fa tlase ga thota e.
Itsholelo
[fetola | Fetola Motswedi]Patlisiso ya ngwaga wa 1983 ya kgaolo ya Tsetsebjwe e ne ya fitlhela gore ga go na metsi a se nnela ruri a a fa godimo ga lefatshe, le fa go ne go na le metsi a se nnela ruri mo diphateng tsa motlhaba tsa bontsi jwa dinoka. Go ne go na le matamo mangwe a mannye a mmu, mme otlhe a ne a omile. Motse o ne o tlamelwa ke mesima. Mofuta wa lefelo le le kwa tlase o ne o raya gore go ne go sena kgonagalo e ntsi ya tlhabololo e nngwe ya metsi a ka fa tlase ga lefatshe.[4]Motse o o na le ditlhare tse dintsi tse ditona tsa Mowana.
Bontsi jwa batho ba santse ba lema masimo a a dikologileng motse le go rua leruo.[5]
Motse o o kwa tlase ga dikhilometara di le masome a matlhano (31 mi) go tswa kwa Kgorong ya Molelwane wa Zanzibar mo Nokeng ya Limpopo, e leng lefelo la go tsena mo Aforika Borwa. Le fa e le ntlha e e botlhokwa ya phetiso ya dithoto magareng ga dinaga tse pedi, noka e kgabaganngwa fela go dirisiwa kgelogo, mme seno ga se dirisiwe ka paka ya dipula. Ka ngwaga wa 2008 Komiti ya Tlhabololo ya Motse wa Tsetsebjwe e ne e bitsa gore go agiwe borogo jo bo fetang noka.[6]
Baagi ba Motse
[fetola | Fetola Motswedi]Thaba ya Tsetsebjwe ka tlwaelo e ne e tsewa e le lefelo le le boitshepo. E ne e ka palangwa ke mongwe le mongwe ka go sena kotsi kgotsa tshenyo e e amanang le thota. Go ne go akanngwa gore setlhoa seno ke lefelo le dipodi tsa motse le diruiwa tse dingwe di fulang mo go lone. E ne e dirisediwa meletlo ya tsalo le meletlo ya go itumedisa badimo le go fedisa paka ya komelelo. Dingwao tse ga di tlhole di latelwa ka selekanyo se se tshwanang le sa maloba, mme jaanong go na le dipilara le ditora tsa ditlhaeletsano mo thoteng.{klSadimbo}
Kereke ya sekeresete ya Eloyi e tlhomilwe mo motseng o ka ngwaga wa 1955 ke Poster Jacob Keiphile. Fa e sa le ka nako eo e aname go ralala Botswana le kwa dinageng tse di mabapi.[3] Kwa tshimologong, Jacob o ne a bogisiwa ke bodumedi, e re ka kereke e le nngwe fela e e neng e letleletswe e ne e le ya Mokgatlho wa Barongwa wa Congregationalist wa London. Kgololesego ya bodumedi e ne ya tlhongwa morago ga boipuso ka ngwaga wa 1966, mme o ne a kgona go boela kwa Tsetsebjwe.[7] Motse o sa ntse o le ntlokgolo ya kereke.[8]
Ka kgwedi ya Phatwe ngwaga wa 2011 morafe o ne o le mo dikgannyeng fa mosimane mongwe a ne a tlhokafala kwa kokelong ya Nyangabwe Referral kwa Francistown morago ga go kgwathisiwa. Go bonala se se bakileng seno e ne e le diphilo tse di senyegileng. mosimane yo,o ne a atlholelwa go itewa ka thobane makgetlho a le mane mo mokwatleng ke kgotlatshekelo ya setso, e leng ya Kgotla, ka ntlha ya go itaya moithuti ka ene fa ba ne ba ngangisana. Go ya ka mogolwane wa kgaolo ya Mogadingwane, mmaagwe mosimane o ne a ratile go itewa go na le go latofadiwa ka bosenyi go tswa kwa mapodising. Mapodisi le Bothati jwa Morafepotlana ba ne ba dumalana gore go otlhaya ngwana yo monnye go ne go sa tlhokege go ya ka molao wa setso.[9]
Diopedi dingwe tse di tumileng di simolotse mo motseng, go akaretsa Kgwanyape, Marks le Beat, le setlhopha sa setso sa Dinare.[5]
Dikgaogano tsa sepolotiki
[fetola | Fetola Motswedi]Morago ga phetogo ya melelwane ya ditlhopho, Tsetsejwe le motse o o gaufi wa Moletemane ya nna karolo ya kgaolo ya botlhophi ya Tswapong Bokone fa e ntse e le karolo ya kgaolwana ya Bobirwa. Balaodi kwa Bobirwa ba ntse ba leka go busetsa metse eo mo kgaolong ya botlhophi ya Bobirwa gore ditirelo di tle di tsamaisiwe ka manontlhotlho. Ka palo ya batho ba oketsegile, Kgaolo ya Bobirwa e ne e tlaa tshwanelwa ke Maloko a Palamente a le mabedi. Ka nako ya ditlhopo setshaba tsa 2014 Tsetsebjwe o ne a boela gape go ya go tlhopha kwa Bobirwa.
Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ Central Statistics Office 2002
- ↑ Limpopo-Lipadi Game and Wilderness Reserve 2012
- 1 2 Setsiba 2005
- ↑ Aldiss 1983, p. 74-75
- 1 2 Modikwa 2008b
- ↑ Modikwa 2008
- ↑ Werbner 2011, p. 9.
- ↑ Werbner 2011, p. xii
- ↑ Modikwa 2011