Batshegetsi ba FIFA World Cup

Go tswa ko Wikipedia
Logo ya FIFA
Mmepe wa batshegetsi ba makgaolakgang a FIFA World Cup, 19302022. Botala jo bo tseneletseng: gararo; botala jo bo fa gare: gabedi; botala jwa lime: gangwe; botala jo bo tseneletseng - bo rulagantse go fitlha ka 2026

Mafatshe le le lesome le borobedi di ile tsa nna batshegetsi ba FIFA World Cup mo dikgaisanong di le masome a mabedi le bongwe tsa kgaisano ee fa e sa le go tshwarwa World Cup ka 1930. Mokgatlho wa ntlha o ne wa naya mafatshe go tshegetsa dikokoano tsa kopano ya FIFA. Go tlhophiwa ga lefelo go ne ga nna le go ganetsanwa mo metshamekong ya ntlha, ka ntlha ya loeto la dibeke tse tharo ka mokoro fa gare ga Amerika Borwa le Yuropa, mafelo a mabedi a a ne a le maatla mo kgweleng ka nako eo.

Tshwetso ya go tshwara Metshameko ya kgwele ya dinao ya ntlha kwa Uruguay (sekai) e ne ya dira gore mafatshe a le mane fela a Yuropa e nne one a a gaisanang.[1] Dikgaisano tse pedi tse di latelang tsa World Cup di ne tsa ya go tshwarelwa kwa Yuropa. Tshwetso ya go tshwara ya bobedi ya tse, 1938 FIFA World Cup, kwa Fora e ne e tletse kganetsano, ka gonne mafatshe a Amerika Borwa a ne a dirilwe gore a tlhaloganye gore World Cup e tla dikologa fa gare ga dikontinente tse pedi fela. Ka jalo, Argentina le Uruguay di ne tsa gana go tsenelela kgaisano.[2] Kgaisano ya ntlha morago ga Ntwa ya Lefatshe II, e e neng e tshwaretswe kwa Brazil ka 1950, e ne ya nna le ditlhopha di le tharo tse di neng tsa ikgogela morago ka ntlha ya mathata a madi kgotsa go sa dumalane le mokgatlho.[3]

Go tila go gana kgotsa kganetsano epe ya mo isagong, FIFA e ne ya simolola mokgwa wa go neelana magareng ga Amerika le Yuropa, o o neng wa tswelela go fitlha ka 2002 FIFA World Cup kwa Asia. Tsamaiso ee e ne ya fetoga gore lefatshe le le tla amogelang kopano jaanong le tlhophiwe ka ditlhopho kwa FIFA's Congress. Sena se dirwa ka fa tlase ga tsamaiso e e feletseng ya ditlhopho. Tshwetso e dirwa mo dingwageng di le supa pele ga kgaisano, le fa baamogedi ba kgaisano ya 2022 ba ne ba tlhophiwa ka nako e le nngwe le ba kgaisano wa 2018.

Mexico, Italy, France, Germany (West Germany go fitlha ka bonako morago ga 1990 World Cup) le Brazil fela tse di neng tsa tshwara tiragalo eno ka makgetlho a le mabedi. Estadio Azteca ya Mexico City le Maracanã ya Rio de Janeiro ke one fela mafelo a a kileng a tshwara makgaolakgang a makgaolakgang gabedi a FIFA World Cup. Ke fela 2002 FIFA World Cup e e neng e na le barulaganyi ba ba fetang bongwe, e kgaogantswe magareng ga Japane le Korea Borwa, mme ka 2026 go tla nna le batshami ba le bararo: United States, Canada, le Mexico.

Uruguay ka 1930, Italy ka 1934, Engelane ka 1966, West Germany ka 1974, Argentina ka 1978 le Fora ka 1998 ke Mafatshe a a rulagantseng kgatiso ya World Cup mme a e fenya.

Fa Canada e ne e tlhophiwa, United States e ne e batla go tsenela Sejana sa Lefatshe sa FIFA sa 2026, kgaisano ee e tla nna ya ntlha go tshwarwa ke mafatshe a a fetang bobedi. Mexico e tla nna lefatshe la ntlha go tshwara dikgaisano di le tharo tsa banna tsa World Cup mme Estadio Azteca yone, fa e ka tlhophiwa, e tla nna setadiamo sa ntlha go tshwara dikgaisano di le tharo tša World Cup.

Lenaane la baamogedi[fetola | Fetola Motswedi]

1930 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

Dikopo:

  •  Hungary
  •  Italy
  •  Netherlands
  •  Spain
  •  Sweden
  •  Uruguay

Pele ga FIFA Congress e ka tlhopha motshwari wa ntlha wa World Cup, tatelano ya go tswa e ne ya dira gore go tlhophiwe Uruguay. Netherlands le Hungary di ne tsa tswa, mme morago ga moo Sweden e ne ya tswa go ya go Italy. Morago ga moo, Italy le Spain di ne tsa tswa, mme tsa ema Uruguay nokeng. FIFA Congress e ne ya kopana kwa Barcelona, Spain ka 18 Motsheganong 1929 go tlhomamisa tshwetso, mme Uruguay e ne ya tlhophiwa ntle le ditlhopho. [citation needed]

Maduo:

  1.  Uruguay
  2.  Italy e ne ya tswa
  3.  Spain e ne ya tswa
  4.  Sweden e ne ya tswa
  5.  Netherlands e ne ya tswa
  6.  Hungary e ne ya tswa

Ela tlhoko gore moletlo wa ntlha wa Sejana sa Lefatshe o ne o tsamaisana le segopotso sa dingwaga di le lekgolo sa Molaotheo wa ntlha wa Uruguay. Ka ntlha ya seo, setadiamo se segolo se se agilweng kwa Montevideo sa World Cup se ne sa bidiwa Estadio Centenario.

1934 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

  Dikopo:

  •  Italy
  •  Sweden

Sweden e ne ya tsaya tshwetso ya gore e tswe pele ga ditlhopho, e letlelela Italy go tsaya tiro ya go nna motshwari wa kgwele ya lefatshe ya 1934. Tshwetso e e ne ya tlhomamisiwa ke FIFA Congress kwa Stockholm, Sweden le Zürich, Switzerland ka 14 Motsheganong 1932. Mokgatlho wa Kgwele ya Dinao wa Italy o ne wa amogela tiro ya go amogela kgwele ya dinao ka 9 October 1932.

Matswela:

  1.  Italy
  2.  Sweden e ne ya tswa

Sejana sa Lefatshe sa FIFA sa 1938[fetola | Fetola Motswedi]

  Dikopo:

  •  Argentina
  •  France
  •  Germany

E re ka go ne go se na lefatshe le le neng busetsang morago kopo ya lone, FIFA Congress e ne ya kopana kwa Berlin, kwa Jeremane ka 13 Phatwe 1936 go tsaya tswetso ya gore ke mang yo o tla tshwarang baeng. Go tlhophiwa ga Fora go tsere tlhopho e le nngwe fela, jaaka Fora e ne e na le go feta sephatlo sa dithopho mo tikologon ya ntlha.[4]

Maduo:

  1.  Fora, ditlhopho di le 19
  2.  Argentina, ditlhopho di le 3
  3.  Germany, tlhopho e le nngwe

FIFA World Cup e e neng ya phimolwa ka 1942 le 1946[fetola | Fetola Motswedi]

Dikopo tsa 1942:

  •  Argentina
  •  Brazil
  •  Jeremane

Go ne ga phimolwa ditlhopho tsa FIFA tsa motshwari ka ntlha ya go runya ga Ntwa ya Lefatshe II ka September 1939.

Dikopo tsa 1946:

  • ga go epe

1950 le 1954 FIFA World Cups[fetola | Fetola Motswedi]

1950 kopo[fetola | Fetola Motswedi]

Kopo:

  •  Brazil

Brazil, Argentina, le Germany di ne di supile semmuso go tsenelela kgaisano ya go tshegetsa Sejana sa Lefatshe sa 1942, mme Sejana se ne sa phimolwa morago ga go runya ga Ntwa ya Lefatshe II. Sejana sa Lefatshe sa 1950 se ne se rulaganyeditswe go tshwarwa ka 1949, mme letsatsi morago ga gore Brazil e tlhophiwe ke FIFA Congress ka 26 July 1946 kwa Luxembourg City, Luxembourg, Sejana sa Lefase se ne sa rulaganngwa gape ka 1950.

Maduo:

  1.  Brazil

1954 kopo[fetola | Fetola Motswedi]

Kopo:

  •  Switzerland

Tiro ya go tshegetsa Sejana sa Lefatshe sa 1954 e ne ya wediwa ka 26 Phukwi 1946, ka lone letsatsi leo Brazil e neng ya tlhophiwa ka lone go tshwara Sejana sa Lefatshe sa 1950, kwa Luxembourg City. Ka di 27 tsa Phukwi, FIFA Congress e ne ya busetsa kwa morago makgaolakgang a bo5 a World Cup ka dingwaga di le tharo, e wetsa ka gore a tshwanetse go tshwarwa ka 1954.

Maduo:

  1.  Switzerland

1958 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

Kopo:

  •  Sweden

Argentina, Chile, Mexico, le Sweden di ne tsa supa kgatlhego ya go tshwara kgaisano.[5] Baemedi ba Sweden ba ne ba kopa thotloetso ya mafatshe a mangwe ka FIFA Congress e e neng e tshwaretswe kwa Rio de Janeiro ka nako ya go bulwa ga makgaolakgang a 1950 World Cup.[5] Sweden e ne ya abelwa kgaisano ya 1958 e sa ganediwe ka 23 Seetebosigo 1950.[6]

Maduo:

  1.  Sweden

1962 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

Dikopo:

  •  Argentina
  •  Chile
  •  West Germany

West Germany e ne ya ikgogela morago pele ga ditlhopho, tse di neng tsa tshwarwa kwa Lisbon, Portugal ka 10 Seetebosigo 1956, go tlogela ditlhopha tse pedi tse di setseng. Mo tikologong e le nngwe ya go tlhopha, Chile e ne ya fenya Argentina.

Maduo:

  1.  Chile, dibouto di le 31
  2.  Argentina, 12 votes
  3.  Jeremane Bophirima e ne ya tswa

1966 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

Dikopo:

  •  England
  •  West Germany
  •  Spain

Spain e ne ya ikgogela morago pele ga ditlhopho tsa FIFA Congress, tse di neng di tshwaretswe kwa Roma, Italy ka 22 Phatwe 1960. Gape, go ne ga nna le tikologo e le nngwe fela ya go tlhopa, mme Engelane e ne ya fenya West Germany.

Maduo:

  1.  Engelane, ditlhopo di le 34
  2.  West Germany, ditlhopo di le 27
  3.  Spain e ne ya ikgogela morago

1970 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

Dikopo:

  •  Argentina
  •  Colombia
  •  Japan
  •  Mexico
  •  Peru

FIFA Congress e ne ya kopana kwa Tokyo, Japane ka 8 Phalane 1964. Mo mogwantong o le mongwe wa ditlhopho, Mexico e ne ya fenya Argentina mo tirong ya go amogela baeng.

Maduo:

  1.  Mexico, dibouto di le 56
  2.  Argentina, 32 votes
  3.  Colombiae ne ya ikgogela morago
  4.  Japane e ne ya ikgogela morago
  5.  Peru e ne ya ikgogela morago

1974, 1978, 1982 FIFA World Cups[fetola | Fetola Motswedi]

Batshegetsi ba bararo ba 1974, 1978, le 1982 World Cup ba ne ba tlhophiwa kwa Lontone, Engelane ka 6 Julae 1966 ke FIFA Congress. Spain le West Germany, tse di neng di lebagane mo kgaisanong ya go amogela ditiro tsa 1974 le 1982 World Cup, di ne tsa dumalana go ba neela tiro ya go amogela. Jeremane e ne ya ikgogela morago mo thulaganyong ya go reka ka 1982 fa Spain e ne ya tlogela go reka ka 1974, e tlhomamisa gore nngwe le nngwe e na le lefelo la go amogela baeng. Mexico, e e neng e fentse Argentina ka 1970 dingwaga di le pedi fela pele ga foo, e ne ya dumela go ikgogela morago go letla Argentina go tsaya maemo a 1978 a go nna motshegetsi.

Maduo a 1974[fetola | Fetola Motswedi]

  1.  Jeremane Bophirima
  2.  Spain e ne ya ikgogela morago ka ntlha ya tiro ya go amogela baeng ka ngwaga wa 1982.
  3.  Italy e ne ya ikgogela morago
  4.  Netherlands e ne ya ikgogela morago

Maduo a 1978[fetola | Fetola Motswedi]

  1.  Argentina
  2.  Colombia e ne ya ikgogela morago
  3.  Mexico e ne ya ikgogela morago, ka gonne e ne e fentse go amogela baeng ka ngwaga wa 1970.

Maduo a 1982[fetola | Fetola Motswedi]

  1.  Spain
  2.  West Germany e ne ya tswa ka ntlha ya tiro ya go amogela baeng ka ngwaga wa 1974
  3.  Italye ne ya ikgogela morago

1986 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

Kopo:

  •  Colombia

Ditlhopho tsa botshegetsi, tse di neng di dirwa ke Komiti ya Botsamaisi ya FIFA (kgotsa Exco), di ne tsa kopana kwa Stockholm, Sweden ka 9 Seetebosigo 1974 mme tsa tlhomamisa kopo ya Colombia e e neng e sa ganediwe.

Maduo:

  1.  Colombia

Le fa go ntse jalo, Colombia e ne ya tswa, ka mabaka a madi, ka 5 November 1982, dingwaga tse di kwa tlase ga di le nne pele ga tiragalo e simolola. Go ne ga romelwa pitso ya ditheko gape, mme FIFA e ne ya amogela dikgatlhego go tswa kwa mafatsheng a le mararo:

  •  Canada
  •  Mexico
  •  United States

Kwa Zürich ka 20 Motsheganong 1983, Mexico e ne ya fenya kopo ka bongwefela jwa pelo jaaka e ne e tlhophilwe ke komiti ya botsamaisi, ka lekgetlo la ntlha mo hisitoring ya kopo ya FIFA World Cup (kwantle ga mafatse a a neng reka a sa ganediwe).

Maduo:

  1.  Mexico tlhopho ka bongwefela jwa pelo
  2.  United States 0 votes
  3.  Canada 0 votes

1990 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

Kopo:

  •  Austria
  •  England
  •  France
  •  Greece
  • Iran
  •  Italy
  •  Soviet Union
  •  West Germany
  •  Yugoslavia

Kwantle ga Italy le Soviet Union, merafe yotlhe e e neng ya tswa pele ga ditlhopho, tse di neng di tshwanetse go tshwarwa ke Exco kwa Zürich ka 19 Motsheganong 1984. Gangwe le gape, go ne go tlhokega tikologo e le nngwe fela ya go tlhopha, ka gonna jalo Italy e ne ya fenya ditlhopho ka dipalo tse dintsi go feta Soviet Union.

Maduo:

  1.  Italy, dibouto di le 11
  2.  Soviet Union, 5 votes
  3.  Austriae ne ya ikgogela morago
  4.  Engelanee ne ya ikgogela morago
  5.  Forae ne ya ikgogela morago
  6.  Gerika e ne ya ikgogela morago
  7. Iran e ne ya ikgogela morago
  8.  Jeremane Bophirima e ne ya ikgogela morago
  9.  Yugoslaviae ne ya ikgogela morago

1994 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

  Kopo:

  •  Brazil
  •  Morocco
  •  United States
  •  Chile

Le fa go ne go na le merafe e le meraro e e neng e batla go tlhopiwa, go ne ga nna le tikologo e le nngwe fela ya ditlhopho. Ditlhopho di ne di tshwaretswe ko Zürich (e le lekgetho la boraro ka tatelano) ka Phukwi a tlhola ganne 1988. United States e ne ya bona bontsi jwa ditlhopho tsa maloko a Exco.

Maduo:

  1.  United States, ditlhopho di le 10
  2.  Morocco, ditlhopho di le 7
  3.  Brazil, ditlhopho di le 2
  4.  Chile e ne ya ikgogela morago

1998 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

  Dikopo:

  •  England
  •  France
  •  Germany
  •  Morocco
  •  Switzerland

ditlhopho tse di ne di tshwaretswe kwa Zürich e le lekgetho la bonè ka tatelano ka Phukwi a tlhoala bongwe, 1992. Go ne go tlhokega tikologo e le nngwe fela ya ditlhopho gore Fora e tseye tiro ya go tshegetsa go na le Morocco.

Maduo:

  1.  Foraditlhopho di le 12
  2.  Morocco, ditlhopho di le 7
  3.  Switzerlande ne ya ikgogela morago
  4.  Engelane e ne ya ikgogela morago
  5.  Jeremane e ne ya ikgogela morago

2002 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

Dikopo:

  •  South Korea/ Japan
  •  Mexico

Ka Motsheganong a tlhola malatsi a le masomemararo le bongwe ka ngwaga wa 1996, kokoano ya go tlhopha e ne ya tshwarwelwa kwa Zürich e le lekgetho la botlhano ka tatelano. Go ne ga dirwa kopo e e kopanetsweng fa gare ga Japane le Korea Borwa, mme kopo e ne ya "botlhophiwa ka tumalano", e leng tlhpho ya molomo e e se nang pampiri ya ditlhopho. Kgaisano ya ntlha e e kopanetsweng ya Sejana sa Lefatshe e ne ya amogelwa, e feta Mexico.

Maduo:

  1.  Korea Borwa/Japane (tlhopho e e kopanetsweng, go tlhophiwa ka tumalano)
  2.  Mexico

2002 FIFA World Cup e ne e tshwaretswe kwa Asia e le lekgetho la ntlha e kopanetswe ke Korea Borwa le Japane (motshameko wa ntlha o ne o tshwaretswe kwa Korea Borwa mme wa bofelo o ne o tshwaretswe kwa Japane). Kwa tshimologong, mafatshe a mabedi a Asia a ne a gaisana mo thulaganyong ya dikopo. Mme pele fela ga ditlhopho, ba ne ba dumalana le FIFA go tshwaraganela tiro ee. Le fa go ntse jalo, kgaisano le sekgala fa gare ga bone di ne tsa dira gore go nne le mathata a go ithulaganya le a go rulaganya dilo. FIFA e ne ya kaya fa go ka sekake ga nna le go tshwaraganela tiro e mmogo gape, mme ka 2004 e ne ya bolela semmuso gore melao ya yona ga e letle gore mafatshe a ka tshwaraganela tiro.[7][8] Molao o o fetogetswe ka jaana World Cup ya 2026 e tla tshwaraganelwa mmogo ke United States, Mexico, le Canada.

2006 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

Dikopo:

  •  Brazil
  •  England
  •  Germany
  •  Morocco
  •  South Africa

Ka Phukwi a tlhola malatsi a le marataro ka ngwaga 2000, kokoano ya go tlhopha batshegetsi e ne ya tshwarelwa kwa Zürich e lekgetho la borataro ka tatelano. Ka Phukwi a tlhola malatsi a le mane 2000, Brazil e ne ya busetsa kopo ya yona morago pele ga ditlhopho, mme dikopo di ne tsa fokotsega go nna dinne.[9] Tsena e ne e le ditlhopho tsa ntlha tse e leng gore mo go tsone go ne ga tlhokega ditikologo tse di fetang bongwe tsa ditlhopho. Kgabagare go ne ga tlhokega ditlhopho di le tharo. Jeremane e ne e le ya ntlha mo go nngwe le nngwe ya ditlhopho tse tharo, mme e ne ya feleletsa e fentse Aforika Borwa ka tlhopho e le nngwe fela morago ga go sa nne teng (bona fa tlase).

Maduo
Lefatshe Go bouta
tikologo ya Ntlha Tikologo ya Bobedi Tikologo ya Boraro
 Jeremane 10 11 12
 South Africa 6 11 11
 England 5 2 Go tlosiwa
 Morocco 2 Go tlosiwa Go tlosiwa
Palogotlhe ya ditlhopho 23 24 23

Kganetsano[fetola | Fetola Motswedi]

Kgogakgogano ka tshwetso ya go naya Jeremane 2006 FIFA World Cup e ne ya dira gore go nne le phetogo e nngwe gape mo tirisong. Palo ya bofelo e ne e le ditlhopho di le 12 go ya go di le 11 tse di neng di tshegetsa Jeremane go feta ba ba neng ba le mo kgaisanong ya Aforika Borwa, ba ba neng va ratiwa thata go fenya. Leloko la New Zealand FIFA Charlie Dempsey, yo o neng a laetswe go tlhopha Aforika Borwa ke Oceania Football Confederation, o ne a se ka a tlhopha mo motsotsong wa bofelo. Fa a ka bo a ile a tlhopha ka kopo ya Aforika Borwa, palo e ka bo e ne e le 12 - 12, e naya tshwetso go Moporesidente wa FIFA Sepp Blatter, yo go neng go dumelwa ke batho ba le bantsi, a ka bo e ile a tlhopha Aforika Borwa.[10]

Dempsey e ne e le mongwe wa maloko a robobedi a komiti ya botsamaisi go amogela fax go tswa go barulaganyi ba makasine wa satirical wa Jeremane wa Titanic ka Laboraro, bosigo pele ga ditlhopho, o ne a solofetsa tshupanako ya cuckoo le ham ya Black Forest ka go tlhopha Jeremane. O ne a bolela gore kgatelelo e e tswang mo matlhakoreng otlhe go akaretsa le "go leka go mo naya pipamolomo" e ne e setse e le kgolo thata mo go ene.[11]

Ka Phatwe a tlhola ganne 2000, ka jalo, FIFA e ne ya tsaya tswetso ka go neelana go tshwara dikgaisano tsa makgaolakgang fa gare ga ditlhopha tsa yone. Se se ne sa diragala go fitlha ka Phalane 2007, ka nako ya go tlhophiwa ga motshwari wa 2014 FIFA World Cup, fa ba ne ba itsise gore ga ba kitla ba tlhola ba tswelela ka molao wa bone wa go neelana kwa kontinenteng (bona fa tlase).[12][13]

Sejana sa Lefatshe sa FIFA sa 2010[fetola | Fetola Motswedi]

Dikopo:

  •  Egypt
  •  Morocco
  •  Nigeria
  •  South Africa
  •  Tunisia /  Libya

Tsamaiso ya ntlha ya go tsaya maemo a World Cup ka fa tlase ga go neelana ga kontinente (tsamaiso ya go neelana go tshegetsa World Cup go mokgatlho mongwe le mongwe ka go neelano) e ne e le 2010 FIFA World Cup, World Cup ya ntlha e e neng e tshwaretswe mo Aferika.[7] Ka Phukwi a tlhola matlatsi a supa 2001, ka nako ya FIFA Congress kwa Buenos Aires, tshwetso e e ne ya tlhomamisiwa, e e neng e le gore go neelana go tla simolola mo Aferika.[14] Ka Lwetse a tlhola malatsi a la masome mabedi le boraro 2002, komiti ya botsamaisi ya FIFA e ne ya tlhomamisa gore ke mekgatlho fela ya maloko a Aferika, e e tla lalediwang go romela kopo ya go amogela 2010 FIFA World Cup.[15]

Ka Ngwanatsele 2003, Nigeria e ne ya tsena mo thulaganyong ya go kopa, mme e ne ya busetsa morago kopo ya yone ka Lwetse.[16][17] Ka Mopitlo 2003, Sepp Blatter o ne a re leano la Nigeria la go tshwara FIFA World Cup ya 2010 le mafatshe di le mane a Aferika le ne le ka se atlege.[18] Nigeria e ne e solofetse go dira kopo mmogo le baagisani ba Aferika Bophirima Benin, Ghana, le Togo.

Morago ga gore FIFA e tlhomamise gore go reka mmogo go ne go ka se letlelelwe mo isagong, Libya le Tunisia di ne tsa ikgogela morago mo thekong ya tsone ka bobedi ka Motsheganong a tlhola malatsi a tlhola borobabobedi 2004. Ka 15 Motsheganong 2004 kwa Zürich (e le lekgetho la bosupa ka tatelano fa go tlhophiwa go nna mshegetsi koo), Aforika Borwa, morago ga go latlhegelwa ke batho ba le mmalwa mo go tlhopheng ka 2006, e ne ya fenya Morocco go nna motshegetsi, ka ditlhopho di le 14 go 10. Egepeto e ne ya seka ya amogela ditlhopho.

Maduo
Lefatshe Tlhopho
Tikologo ya Ntlha
 Aforika Borwa 14
 Morocco 10
 Egypt 0
 Tunisia /  Libya O ne a Ikgogela Morago
 Nigeria O ne a ikgogela morago
Palogotlhe ya ditlhopho 24

Kganetsano[fetola | Fetola Motswedi]

Ka 28 Motsheganong 2015, metswedi ya dikgang e e neng e bega ka kgetsi ya bonweenwee ya FIFA ya 2015 e ne ya bega gore badiredibagolo ba maemo a a kwa godimo go tswa go komiti ya go batla go amogela World Cup ka go duela US$10 million wa pipamolomo go Motlatsamoporesidente wa FIFA wa nako eo e bong Jack Warner le maloko a mangwe a Komiti ya Khuduthamaga ya FIFA.

Ka Seetebosigo a tlhola ganne 2015, motsamaisi wa FIFA Chuck Blazer, morago ga go dirisana mmogo le Federal Bureau of Investigation le balaodi ba Switzerland, o ne a tlhomamisa gore ene le maloko a mangwe a komiti ya botsamaisi ya FIFA ba ne ba tsieditswe go rotloetsa dikgaisano tsa lefatshe tsa 1998 le 2010 tsa Aforika Borwa. Blazer o ne a re, "Nna le ba bangwe mo komiting ya botsamaisi ya FIFA re dumetse go amogela pipamolomo mmogo le go tlhophiwa ga Aforika Borwa jaaka lefatshe le le tla tshwarang Sejana sa Lefatshe sa 2010".[19][20]

Ka Seetebosigo a tlhola malatsi a le marataro 2015, The Daily Telegraph e ne ya bega gore Morocco e ne e amogetse ditlhopho tse dintsi, mme Aforika Borwa e ne ya fiwa kgaisano.[21]

2014 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

   

Dikopo:

  •  Argentina &  Chile
  •  Brazil
  •  Colombia

FIFA e ne ya tswelela ka mokgwa wa yone wa go neelana ga dikontinente ka go tshegetsa Sejana sa Lefatshe sa 2014 sa Amerika Borwa. FIFA kwa tshimologong e ne ya bontsha gore e ka tswa e tlogetse mogopolo wa go neelana, mme moragonyana e ne ya tsaya tswetso ya go e tsweledisa ka tshwetso ya 2014,mme morago ga moo e ne ya tlogelwa.[22]

Colombia e ne e bontshitse kgatlhego ya go tshwara Sejana sa Lefatshe sa 2014, mme e ne ya ikgogela morago, e simolola Sejana sa Lefase sa FIFA U-20 sa 2011.[23] Brazil le yone e ne e bontshitse kgatlhego ya go tshwara World Cup. CONMEBOL, South American Football Federation, e bontshitse fa ba rata Brazil jaaka motshegetsi.[24] Brazil e ne e le lone fela lefatshe le le neng la tsenya kopo ya semmuso fa thulaganyo ya semmuso ya go kopa ya mekgatlho ya maloko a CONMEBOL e ne e bulwa ka Sedimonthole 2006, ka nako eo, Colombia, Chile le Argentina di ne di setse di ikgogetse morago, mme Venezuela e ne e sa letlelelwa go tsenya kopo.

Brazil e ne ya dira kopo ya ntlha e e sa ganediwe fa e sale go tlhophiwa la ntlha ga 1986 FIFA World Cup (fa Colombia e ne e tlhophiwa go nna motshegetsi wa yone, mme moragonyana e ne ya tswa ka ntlha ya mathata a madi). Komiti ya Botsamaisi ya FIFA e ne ya e tlhomamisa jaaka lefatshe le le amogetseng go tshegetsa ka 30 Diphalane 2007 ka tshwetso e e dirilweng ka bongwefela jwa pelo.

Maduo:

2014 FIFA bidding (bontsi jwa ditlhopho di le 12)
Mafatshe a a kopileng Diboutu
Tikologo ya Ntlha Tikologo ya Bobedi
 Brazil N/A N/A
  Argentina & Chile O ne a ikgogela Morago
 Colombia O ne a ikgogela Morago

2018 le 2022 FIFA World Cups[fetola | Fetola Motswedi]

2018 Dikopo:

andTempolete:Flagu

2022 Dikopo:

FIFA e ne ya itsise ka 29 Diphalane 2007 gore ga e kitla e tlhola e tswelela ka molao wa yone wa go neelana ga kontinente, o o tsentsweng mo tirisong morago ga go tlhophiwa ga batshegetsi ba 2006 World Cup. Molao o mošwa wa go tlhopha batshegetsi ke gore lefatshe lengwe le lengwe le ka dira kopo ya World Cup, fa fela setlhopha sa bone sa kontinente se ise se tshware dikgaisano tse pedi tse di fetileng tsa World Cup. Mo thulaganyong ya go tsaya maemo a Sejana sa Lefatshe sa 2018, seno se ne se raya gore go tsaya maemo go tswa kwa Aferika le Amerika Borwa go ne go sa letlelelwe.

Mo thulaganyong ya go tsaya maemo a Sejana sa Lefatshe sa 2022 seno se ne se raya gore go tsaya maemo go tswa kwa Amerika Borwa le Yuropa go ne go sa letlelelwe.[25][26] Gape, FIFA e ne ya letlelela dithuso tse di kopanetsweng gape (morago ga di thibela ka 2002), ka gonne go ne go na le komiti e le nngwe fela ya go rulaganya dithuso dingwe le dingwe, go farologana le Korea Japon, e e neng e na le dikomiti tse pedi tse di farologaneng tsa go rulaganya.[27] Mafatshe a a neng a itsise ka kgatlhego ya one a ne a akaretsa Australia, Engelane, Indonesia, Japane, Qatar, Russia, Korea Borwa, United States, kopo e e kopanetsweng ya Spain le Portugal le kopo e e kopanetsweng ya Belgium le Netherlands.[25][28][29]

Batshegetsi ba dikgaisano tsoopedi tsa World Cup ba ne ba itsisiwe ke FIFA Executive Committee ka 2 Sedimonthole 2010. Russia e ne ya tlhophiwa go nna lefelo la 2018 FIFA World Cup, e le lekgetho la ntlha gore World Cup e tshwarelwe kwa Yuropa Botlhaba mme e dira gore e nne lefatshe le legolo go a feta otlhe go nna lefelo le le tshwaretseng World Cup. Qatar e ne ya tlhophiwa go nna lefelo la go tshwara Sejana sa Lefatshe sa FIFA sa 2022 mme e ne e le lekgetho la ntlha go tshwarwa Sejana sa Lefase mo Arab World le lekgetho la bobedi kwa Asia fa e sale ka kgaisano ya 2002 kwa Korea Borwa le Japane. Gape, tshwetso e ne ya dira gore e nne lefatshe le lennye go di feta tsotlhe go ya ka lefelo go tshwara World Cup.[30] Ditediamo di le robabobedi di tla tshwara tiragalo e mo ditoropong di le tlhano tsa Qatar: Lusail, Al Khor, Al Rayyan, Al Wakrah le Doha.

Maduo a 2018
Lefatshe ditlhopho
Tikologo ya Ntlha Tikologo ya bobedi
 Russia 9 13
 Spain and  Portugal 7 7
 Belgium and  Netherlands 4 2
 England 2 Go tlosiwa
Palogotlhe ya ditlhopho 22 22
Maduo a 2022
Lefatshe Go bouta
Tikologo ya Ntlha Tikologo ya Bobedi Tikologo ya Boraro Tikologo ya Bone
 Qatar 11 10 11 14
 United States 3 5 6 8
 South Korea 4 5 5 Go tlosiwa
 Japan 3 2 Go tlosiwa Go tlosiwa
 Australia 1 Go tlosiwa Go tlosiwa Go tlosiwa
Palogotlhe ya ditlhopho 22 22 22 22

2026 FIFA World Cup[fetola | Fetola Motswedi]

Ka fa tlase ga melao ya FIFA go tloga ka 2016, 2026 Cup e ne e ka se ka ya nna kwa Yuropa (UEFA) kgotsa Asia (AFC), se se tlogela kopo ya Aferika (CAF), kopo ya Amerika Bokone (CONCACAF), kopo ya America Borwa (CONMEBOL) kgotsa kopo ya Oceania (OFC) jaaka dikgetho tse dingwe tse di ka kgonegang.[31][32][33] Ka Mopitlo 2017, moporesidente wa FIFA e bong Gianni Infantino o ne a tlhomamisa gore "Yuropa (UEFA) le Asia (AFC) di ne di sa akarediwa mo ditlhophong morago ga go tlhophiwa ga Russia le Qatar ka 2018 le 2022 ka go latelana".[34]

Tsamaiso ya go dira kopo e ne e rulaganyeditswe go simolola ka 2015, ka go tlhomiwa ga batshegetsi go rulaganyeditsa go ya kwa FIFA Congress ka Motsheganong a tlhola malatsi a le lesome ka 2017 kwa Kuala Lumpur, Malaysia.[35][36] Ka Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome 2015, FIFA e ne ya itsise gore thulaganyo ya go batla go tsenela Sejana sa Lefatshe sa FIFA sa 2026 e buseditswe kwa morago.[37][38] Le fa go ntse jalo, morago ga bokopano jwa Khansele ya FIFA ka Motsheganong a tlhola malatsi a le lesome ka 2016, go ne ga itsisiwe thulaganyo e ntšhwa ya kopo ka Motsheganong 2020 jaaka e le ya bofelo mo tsamaisong ya dikgato di le nne.[39]

Ka Phalane a tlhola malatsi a le lesome le bone 2016, FIFA e ne ya re e tla amogela kopo ya go abelana dikgaisano ke maloko a CONCACAF Canada, Mexico le United States.[40]

Ka Moranang a tlhola malatsi a le Lesome ka 2017, Canada, United States, le Mexico di ne tsa itsise maikaelelo a tsone a go romela kopo e e kopanetsweng ya go nna batshegetsi mmogo, ka dikwatara di le tharo tsa metshameko e e tla tshamekiwang kwa U.S., go akaretsa le ya makgaolakgang.[41]

Ka Phatwe a tlhola matsi a le lesome le motso 2017, Morocco e ne ya itsise semmuso ka kopo ya go tshegetsa.[42]

Ka jalo, dikopo tsa semmuso tsa 2026 FIFA World Cup di ne di tswa mo ditlhopheng tse pedi tsa kgwele ya dinao. Ya ntlha e ne e tswa kwa CONCACAF, e e neng e biditswe gararo ke Canada, United States le Mexico[40][43][44][45], mme ya bobedi e ne e le kwa CAF e e biditsweng ke Morocco.[46][47]

Motshegetsi o ne a itsisiwe ka 13 Seetebosigo 2018 kwa Kokoanong ya bo68 ya FIFA kwa Moscow, Russia.[48] United Bid go tswa kwa Canada, Mexico le United States e ne ya tlhophiwa go feta Morocco bid ka ditlhopho di le 134 go 65 ka 1 yo o sa tlhophang ope le 3 ba ba sa tlhopheng. Ena e tla nna kgwele ya lefatshe ya ntlha e e tshwarwang ke dinaga tse di fetang tse pedi. Mexico e nna naga ya ntlha go tshwara dikgaisano di le tharo tsa banna tsa World Cup mme Estadio Azteca ya yone, fa e ka tlhophiwa, e tla nna setadiamo sa ntlha go tshwara dikgaisano di le tharo tša World Cup. Ka fa letlhakoreng le lengwe, Canada e tla nna naga ya botlhano go tshwara dikgaisano tsa banna le basadi tsa World Cup, morago ga Sweden (Men's: 1958/Women's: 1995), United States (Men''s: 1994/Women'n: 1999, 2003), Germany (Men'n: 1974, 2006/Women"s: 2011), le France (Men't: 1934, 1998/Women: 2019). United States e tla nna naga ya ntlha go tshwara dikgaisano tsa banna le basadi tsa World Cup gabedi.

2026 Maduo
Lefatshe Dithopho
Tikologo ya Ntlha
 , le 134
 Morocco 65
Ga go na Dithoto dipe 1
Palogotlhe ya ditlhopho 200

Sejana sa Lefatshe sa FIFA sa 2030[fetola | Fetola Motswedi]

Tsamaiso ya go batla go tsenela Sejana sa Lefatshe se ga e ise e simolole. Le fa go ntse jalo, go ile ga akangwa gore go nne le dikopo dingwe tsa ntlha tsa Sejana sa Lefatshe sa FIFA sa 2030 e leng Sejana sa Lefase sa Dingwaga. Kopo ya ntlha e e neng e akantswe e ne e le kopo e e kopanetsweng ke maloko a Argentine Football Association le Uruguayan Football Association mme kopo e eka tswa kwa Uruguay le Argentina.[49] Kopo ya bobedi e ne e le kopo e go akanwang e ka tswa kwa The Football Association of England.[50] Ka fa tlase ga melao ya FIFA go tloga ka 2017 e e thibelang di-confederation tse pedi tse di fetileng go tshwara Sejana sa Lefatshe se se latelang, Sejana sa Lefase sa 2030 ga se ka ke sa tshwarwa kwa Asia (AFC) ka gonne Asian Football Confederation ga e a akarediwa mo dikopong morago ga go tlhophiwa ga Qatar ka 2022, kgotsa kwa Amerika Bokone ka gonne Mafatshe a CONCACAF le a United States, Canada le Mexico a tla tshwara Sejana tsa Lefatshe sa 2026.[34][50] Gape ka Seetebosigo 2017, moporesidente wa UEFA Aleksander Čeferin o ne a bolela gore Yuropa (UEFA) e tla lwela tshwanelo ya yone ya go tshwara Sejana sa Lefatshe sa 2030.[51]

Ikopelo ya Uruguay-Argentina ka se tsamaisane le segopotso sa dingwaga di le lekgolo sa makgaolakgang a FIFA World Cup ya ntlha, le segopodiso sa dingwaga di ka nna 200 sa Molaotheo wa ntlha wa Uruguay, mme fa go tlhophiwa malatsi a kgaisano a ne a tla tsamaisana. Ikopelo ya Uruguay-Argentina e ne ya tlhomamisiwa semmuso ka Phukwi a tlhola malatsi a le masome mabedi le bosupa ka 2017. Ikopelo e e kopanetsweng e ne ya itsisiwe ke Mokgatlho wa Kgwele ya Maoto wa Argentina le Mokgatlho wa Kgwele ya dinao wa Uruguay ka Phatwe a tlhola malatsi a le masome mabedi le boferabongwe ka 2017.[52] Pele ga Uruguay le Argentina di tshameka motshameko o o se nang dinno kwa Montevideo, batshameki ba FC Barcelona e bong Luis Suárez le Lionel Messi ba ne ba tsweletsa kopo ka dihempe tsa segopotso.[53] Ka 31 Phatwe a tlhola malatsi a le masome mararo 2017, go ne ga akangwa gore Paraguay e tla nna motshegetsi wa boraro.[54] CONMEBOL, mokgatlho wa Amerika Borwa, o ne wa tlhomamisa kopo e e kopanetsweng ya ditsela tse tharo ka Lwetse 2017.[55]

  1. "History of 1930 World Cup". BBC Sport. 11 April 2002. Archived from the original on 22 November 2003. Retrieved 13 April 2006.
  2. "France 1938 FIFA World Cup site". Retrieved 13 April 2006.
  3. "Brazil 1950 FIFA World Cup site". Retrieved 13 April 2006.
  4. "FIFA World Cup™ host announcement decision" (PDF). FIFA.com. Retrieved 1 March 2018.
  5. 5.0 5.1 Norlin, pp.24–25
  6. "FIFA World Cup: host announcement decision" (PDF). FIFA. 12 March 2009. Retrieved 2 October 2011.
  7. 7.0 7.1 "Host nation of 2010 FIFA World Cup – South Africa".
  8. "World Cup 2018 Russia". 15 May 2004. Archived from the original on 19 August 2014. Retrieved 8 January 2006.
  9. "Adeus Copa 2006". Folha de S.Paulo (in portuguese). 4 July 2000. https://www1.folha.uol.com.br/fsp/esporte/fk0407200001.htm. 
  10. Wagman, Robert (7 July 2000). "FIFA president Blatter a big loser with Germany getting 2006 World Cup". SoccerTimes. Archived from the original on 8 January 2009. https://web.archive.org/web/20090108063115/http://www.soccertimes.com/wagman/2000/jul07.htm. 
  11. "German magazine takes credit for bribery hoax". IOL. 7 July 2000. http://www.int.iol.co.za/index.php?set_id=6&click_id=19&art_id=qw962980020648B216. 
  12. "Fifa to rotate World Cup". TheGuardian.com. 4 August 2000. Retrieved 29 October 2015.
  13. Australia can host World Cup, by Matthew Hall, published 18 September 2005
  14. "Six African associations announce interest in hosting 2010 FIFA World Cup™". FIFA. 6 January 2003.
  15. "2010 FIFA World Cup™ : bidding process opens". FIFA. 23 October 2002.
  16. "Nigeria bid for 2010". bbc.co.uk. 6 January 2003. http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/africa/world_cup/2631533.stm. 
  17. "Nigeria ends World Cup bid". bbc.co.uk. 29 September 2003. http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/africa/3149666.stm. 
  18. "Fifa slams Nigeria's 2010 plan". bbc.co.uk. 18 March 2003. http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/africa/2858787.stm. 
  19. Vicki Hodges, Giles Mole, JJ Bull, Luke Brown and Rob Crilly, "Fifa whistleblower Chuck Blazer - bribes accepted for 1998 and 2010 World Cups: as it happened", The Telegraph, 3 June 2015. Retrieved 4 June 2015
  20. Owen Gibson, Paul Lewis, "Fifa informant Chuck Blazer: I took bribes over 1998 and 2010 World Cups", The Guardian, 3 June 2015. Retrieved 4 June 2015
  21. "Fifa in crisis: 'Morocco won 2010 World Cup vote - not South Africa'". The Telegraph (London). 6 June 2015. https://www.telegraph.co.uk/sport/football/fifa/11657442/Fifa-in-crisis-Morocco-won-2010-World-Cup-vote-not-South-Africa.html. 
  22. "Games win inspires bid to host 2018 World Cup". The Times. 16 November 2005. http://www.timesonline.co.uk/article/0,,27-1874286,00.html. 
  23. BBC News, Colombia bids for 2014 World Cup, 17 July 2006
  24. "Brazil set to host World Cup". BBC News. 18 March 2003. http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/football/internationals/2858989.stm. 
  25. 25.0 25.1 "The end of the rotation policy: the press conference explaining the decision.". Fifa.com – News Centre. 29 October 2007. https://www.fifa.com/newscentre/videos/player.html#id=625042. 
  26. "Fifa abandons World Cup rotation". BBC Sport. 29 October 2007. http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/7067187.stm. 
  27. "Blatter announces what's to come". FIFA. 7 June 2010. https://www.fifa.com/aboutfifa/federation/bodies/news/newsid=1230904.html. 
  28. "Iberian threat to England's 2018 World Cup bid". ESPNsoccernet. 27 November 2007. Archived from the original on 1 October 2012. https://web.archive.org/web/20121001152956/http://soccernet.espn.go.com/news/story?id=485193. 
  29. "Australia Drops Out of Race to Host 2018 World Cup". BBC. 10 June 2010. http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/football/8733913.stm. 
  30. "Russia and Qatar to host 2018 and 2022 FIFA World Cups, respectively". FIFA. 2 December 2010. https://www.fifa.com/worldcup/bidders/2018/media/newsid=1344971.html. 
  31. "FIFA blocks Europe from hosting 2026 World Cup, lifting Canada's chances". CBC. 14 October 2016. http://www.cbc.ca/sports/soccer/world-cup-expanded-1.3804717. 
  32. Gastelum, Andrew (8 July 2013). "CONCACAF president is pushing hard to land 2026 World Cup". Retrieved 17 November 2013.
  33. "No Rest for the Curious: Looking Ahead To World Cup 2026". World Cup Blog. Archived from the original on 19 February 2014. Retrieved 17 November 2013.
  34. 34.0 34.1 Tim Hill in New York (9 March 2017). "Trump travel ban could prevent United States hosting World Cup". The Guardian. Retrieved 11 April 2017.
  35. "2022 FIFA World Cup to be played in November/December". FIFA.com. 20 March 2015.
  36. "FIFA defers decision on continental rotation for WCup bids". Yahoo! News. 25 May 2015. https://news.yahoo.com/fifa-defers-decision-continental-rotation-wcup-bids-185529476.html. 
  37. "Fifa 2026 World Cup bidding process delayed". BBC News. 10 June 2015.
  38. "FIFA Statement on 2026 FIFA World Cup bidding". FIFA.com. 10 June 2015.
  39. "FIFA Council agrees on four-phase bidding process for 2026 FIFA World Cup". FIFA.com. 10 May 2016.
  40. 40.0 40.1 "World Cup 2026 may be co-hosted in North America after FIFA says it will accept tournament-sharing". Mirror.co.uk. 14 October 2016. Retrieved 11 April 2017.
  41. "U.S., Mexico and Canada officially launch bid to co-host 2026 World Cup". ESPNFC.com. http://www.espnfc.com/fifa-world-cup/story/3100808/us-mexico-and-canada-officially-launch-bid-to-co-host-2026-world-cup. 
  42. "Le Maroc dépose officiellement sa candidature pour le Mondial 2026". Le360. 11 August 2017.
  43. "FIFA open to 40-team World Cup, Canada as co-hosts". Sportsnet.ca. 6 September 2016. Retrieved 11 April 2017.
  44. Graham Dunbar (6 September 2016). "FIFA president Infantino open to 40-team World Cup, co-hosts". Ca.sports.yahoo.com. Archived from the original on 27 August 2017. Retrieved 11 April 2017.
  45. Graham Dunbar (14 October 2016). "FIFA blocks Europe from hosting 2026 World Cup". The Globe and Mail. Retrieved 11 April 2017.
  46. "Morocco Seeks to Host the 2026 FIFA World Cup bid". Morocco world news. Retrieved 7 October 2015.
  47. "المغرب يتقدم رسميا بطلب استضافة كأس العالم 2026 - الموقع الرسمي للجامعة الملكية المغربية لكرة القدم". www.frmf.ma. Retrieved 15 March 2018.
  48. "World Cup 2026: Canada, US & Mexico joint bid wins right to host tournament". BBC. 13 June 2018. Retrieved 13 June 2018.
  49. "Coupe du Monde 2030 : l'Argentine et l'Uruguay confirment leur intérêt". Mondial-2030. January 2016. Retrieved 23 June 2016.
  50. 50.0 50.1 Rumsby, Ben (14 October 2016). "England's hopes of hosting 2030 World Cup given boost". The Telegraph. Retrieved 14 January 2017.
  51. "UEFA will 'fight' for Europe's right to host 2030 World Cup". Retrieved 2 June 2017.
  52. "Argentina, Uruguay Announce Bid to Host 2030 FIFA World Cup". Turner Broadcasting System. 29 July 2017. http://bleacherreport.com/articles/2724516-argentina-uruguay-announce-bid-to-host-2030-fifa-world-cup. 
  53. "Lionel Messi and Luis Suarez campaign for Uruguay and Argentina's 2030 World Cup bid before 0-0 draw". 1 September 2017. https://www.mirror.co.uk/sport/football/news/lionel-messi-luis-suarez-campaign-11091664. 
  54. "Es oficial: Paraguay se suma a la candidatura de Argentina y Uruguay para el Mundial 2030". 5 September 2017. Archived from the original on 3 September 2017. https://web.archive.org/web/20170903005051/http://www.lanacion.com.ar/2058230-paraguay-se-suma-a-la-candidatura-de-argentina-y-uruguay-para-el-mundial-2030. 
  55. "Sin Messi ni Suárez, así es el primer video promocional para la candidatura del Mundial 2030". 5 September 2017. Archived from the original on 16 December 2017. https://web.archive.org/web/20171216162754/http://www.lanacion.com.ar/2059722-asi-es-el-primer-video-promocional-para-la-candidatura-del-mundial-2030.