Noka ya Ramokgwebana

Go tswa ko Wikipedia

Noka ya Ramokgwebana ke noka e e ralalang bontlha jwa molelwane fa gare ga Botswana le Zimbabwe pele ga e tsena mo Nokeng ya Shashe go tswa kafa molemeng.

Ditso[fetola | Fetola Motswedi]

Kgaolo ya Tati, e e neng e filwe moeteledipele Levert ke babusi ba Matabele, e ne e le lefelo la ntlha la go batlisisa gauta mo go se jaanong e leng Botswana. E ne e tshwana thata le Kgaolo ya Bokone Botlhaba jwa Botswana, e ne e kgaogantswe ke Ramokgwebana kwa botlhaba le Shashi kwa bophirima. Noka ya Tati, e e elelang fa gare ga noka tse pedi tseno, e tsena mo Nokeng ya Shashe mo e ka nnang dikhilomithara (4miles) fa godingwana fa Ramokgwebana e tsenang teng mo Shashe.[1]

Go na le molelwane o o kgabaganyang fa gare ga motse wa Matsiloje kafa Botswana le Warmley kafa Zimbabwe. Mo dingwageng tsa bo2000, tshireletsego e ne ya okediwa kwa molelwaneng ka ntlha ya palo e e golang ya bafaladi ba ba seng ka fa molaong ba ba tsenang mo Botswana go tswa kwa Zimbabwe, mme seno se ne sa dira gore bokebekwa bo oketsege.[2] Go ya kwa bokone go na le molelwane o mongwe yo o kgabaganyang fa gare ga Plumtree kafa Zimbabwe le Ramokgwebana kafa Botswana.Ka nako ya dipula tse di kwa tlase ka 2010, noka e ne ya kgala. Go ne go na le kgotlhang fa gare ga batho ba ditoropo tse pedi ba ba neng ba lwela metsi go tswa mo megobeng e e epilweng mo nokeng.[3]

Dintlha[fetola | Fetola Motswedi]

  1. White 2004, p.6.
  2. North East District Council 2003, p.35.
  3. Phiri 2010.

Metswedi[fetola | Fetola Motswedi]

  1. North East District Council (2003). "NORTH EAST DISTRICT DEVELOPMENT PLAN 6: 2003 – 2009". Archived from the original on 2011-12-09. Retrieved 2024-03-20.
  2. Phiri, Marko (2010). "Zimbabwe- Neighbors Becoming Less Neighborly As Dwindling Rain Shrinks Border River". One Water. Knight Center for International Media. Retrieved 2024-03-20.
  3. White, John (2004-03-04). Scientific Travellers, 1789-1874. Taylor & Francis. ISBN 9780415289313. Retrieved 2024-03-20.