Stilfontein

| Coordinates: 26°50′34″S 26°46′28″E / 26.84278°S 26.77444°ECoordinates: 26°50′34″S 26°46′28″E / 26.84278°S 26.77444°E | |
| Naga | Aforika Borwa |
| Porofense | Bokone Bophirima |
| Setereke | Dr Kenneth Kaunda |
| Mmasepala | City of Matlosana |
| Government | |
| • Mokhanselara | Fikile Mahlophe |
| • Yo o mo tlileng pele | James Tsolela |
| Area | |
| • Total | 138.82 km2 (53.60 sq mi) |
| Palo batho (2011)[1] | |
| • Total | 17,942 |
| • Density | 130/km2 (330/sq mi) |
| Popego ya merafe (2011) | |
| • Bantsho | 42.5% |
| • Makhaladi | 1.5% |
| • Maindia/Maasia | 0.3% |
| • Basweu | 55.5% |
| • Tse dingwe | 0.2% |
| Dipuo tsa ntlha (2011) | |
| • Seburu | 53.2% |
| • Setswana | 22.1% |
| • Seesimane | 10.6% |
| • Sesotho | 10.2% |
| • Tse dingwe | 14.8% |
| Time zone | UTC+2 (SAST) |
| Khoutu ya poso (seterata) | 2550 |
| Lebokoso la poso | 2551 |
| Khoutu ya mogala | 018 |
Stilfontein (leina la Setswana le le tswang mo Seburung le le rayang “motswedi o o didimetseng”) ke toropo ya pele ya meepo e e leng mo tseleng ya N12 (Tsela ya Bosetšhaba), e na le baagi ba le 17 942. E fa gare ga Klerksdorp le Potchefstroom mo Porofenseng ya Bokone Bophirima ya Aforika Borwa. Toropo e tsentswe mo Mmasepaleng wa City of Matlosana, mme ditiro dingwe tsa tsamaiso ya masepala di dirwa kwa Matlosana (Klerksdorp).
Hisetori
[fetola | Fetola Motswedi]Stilfontein e theilwe ka 1949 e le toropo e e rulagantsweng ka boomo go tshegetsa meepo e megolo ya gouta mo lebaleng la gouta la Klerksdorp, mo lefelong le gompieno e leng Porofense ya Bokone Bophirima ya Aforika Borwa. Toropo e ne e tlhabololwa thata jaaka lefelo la bonno le la tsamaiso ya badiri ba meepo e meraro e megolo mo kgaolong, e leng Merafo ya Stilfontein, Hartebeesfontein le Buffelsfontein. Lefelo le popego ya toropo di ne di laolwa ke ditlhokego tsa intaseteri ya meepo, go akaretsa matlo, ditsela tsa dipalangwa le ditirelo tsa setšhaba go amogela badiri ba ba ntseng ba oketsega.
Ketsahalo e e tlisitseng go theiwa ga toropo ka tlhamalalo e diragetse ka Motsheganong 1949, fa dikoting tse pedi tse dikgolo, tse di bidiwang Charles le Margaret, di ne di epelwa ka katlego kwa Merafo ya Stilfontein. Katlego eno e netefaditse go nna teng ga marako a gouta a a ka dirisiwang ka ikonomi mme ya tshwaya kgato e kgolo mo katolosong ya meepo ya gouta ya boteng mo kgaolong. Se se ne sa thusa gape go bulwa le go tlhabololwa ga merafo ya Hartebeesfontein le Buffelsfontein e e gaufi, e tsotlhe di dirileng mokgatlho o le mongwe wa meepo mo lebaleng la gouta la Klerksdorp.
Kgato e kgolo ya boenjineri mo hisetoreng ya ntlha ya meepo ya Stilfontein e ne e le kago ya sedirisiwa sa hlogo ya koto sa Margaret kwa Merafo ya Stilfontein. Sedirisiwa seno e ne e le sa ntlha sa konkoreite se se kileng sa agiwa mo Aforika Borwa, mme sa farologana le tsa tshipi tse di neng di dirisiwa thata ka nako eo. Se ne sa dirwa ke baagi ba lefelo leo mme sa agiwa ka didirisiwa tsa lefelo leo. Tora e e neng e le mo go sona e ne e tshwere sisteme ya ntlha ya go goga ya Koepe e e nang le dithapo di le dintsi mo Aforika Borwa, e e okeditse polokesego le bokgoni mo meepong ya boteng.
Mo seripeng sa bobedi sa lekgolo la dingwaga la bo20, Stilfontein e ne ya gola mmogo le kgolo ya merafo e e e dikologileng. Toropo e ne ya aga ditirelo tsa botlhokwa tse di jaaka dikolo, mafelo a kalafi, mafelo a kgwebo le boitlosobodutu, mme ya nna setšhaba se se tlhomameng sa meepo se se golaganeng thata le ikonomi ya gouta ya kgaolo. Mo nakong ya yona e e kwa godimo, Stilfontein e ne e le karolo ya nngwe ya dikgaolo tse di neng di ntsha gouta thata mo Aforika Borwa.
Meepo kwa Merafo ya Stilfontein e ne ya emisiwa ka 2013, se se bontshang go fokotsega ka kakaretso ga meepo ya gouta ya boteng mo Aforika Borwa ka ntlha ya ditshenyegelo tse di oketsegang, boleng jo bo kwa tlase jwa maje le mathata a polokesego a a oketsegang. Morago ga go tswalwa ga merafo, dikoti tse di tlogetsweng le mekgwa ya ka fa tlase ga lefatshe di ne tsa fetoga mafelo a meepo e e seng ya semolao. Bameepi ba ba sa ikwadisiwang, ba ba itsiweng jaaka zama zamas, ba ne ba leka go ntsha gouta e e setseng mo didirisiweng tse di sa dirisiweng, se se bakileng mathata a a tswelelang a polokesego, tikologo le tiragatso ya molao mo kgaolong.
Jeografia le popego ya lefatshe
[fetola | Fetola Motswedi]Stilfontein e kwa Porofenseng ya Bokone Bophirima ya Aforika Borwa, dikilometara di ka nna 10 kwa bokone-botlhaba jwa Klerksdorp, mo teng ga Mmasepala wa Selegae wa City of Matlosana. Toropo e mo polaneteng ya mo teng ga naga ya Aforika Borwa mme ke karolo ya Haevelde.
Lefatshe le le e dikologileng le bataletse go ya go le le nang le mekgwa e e bonnye ya go kukumela, le na le mafula a a bulegileng a a tlwaelegileng mo kgaolong ya Haevelde. Stilfontein e mo bogodimong jwa dimitara di ka nna 1 350–1 400 go tswa mo lewatleng, se se dirang gore go nne le themperetšhara e e itekanetseng motshegare le bosigo jo bo tsididi, segolobogolo ka mariga.
Kgaolo eno ke karolo ya Sekoti sa Witwatersrand, se se nang le marako a a nang le gouta a a dirileng gore Stilfontein e theiwe jaaka toropo ya meepo. Ka ntlha ya seno, popego ya lefatshe ya lefelo e amilwe ke dilo tsa meepo tse di jaaka dikoti, dikgabana tsa matlakala le matamo a seretse.
Metsi a a mo godimo ga lefatshe a a lekanyeditswe, mme toropo e ikaegile thata ka metsi a a ka fa tlase ga lefatshe le ditsamaiso tsa metsi tsa kgaolo. Schoonspruit, lekalana la Noka ya Vaal, e elela kwa borwa jwa Stilfontein. Dimela tsa tlholego tsa lefelo di akaretsa thata masimo a bojang a a ikamahantseng le maemo a komelelo e e sa feteletseng le pula ya paka.
Tshimologo ya leina
[fetola | Fetola Motswedi]Leina Stilfontein le tswa mo Seburung mme le raya “motswedi o o didimetseng” kgotsa “motswedi o o khutsitseng”. Go dumelwa gore le raya metsedi ya tlholego e e neng e lemogiwa ke batsayaditšhaba le bameepi ba pele. Leina le bontsha tshimologo ya toropo jaaka lefelo la bonno gaufi le metsedi ya metsi le botshelo jo bo neng bo le jwa kagiso pele ga katoloso ya meepo ya gouta. Stilfontein gape e itsiwe mo lefelong leo jaaka Motse wa Dirosa, leina la sereto le le totobatsang moetlo wa toropo wa go jala dirosa le go boloka dipontsho tsa dipalesa mo setšhabeng.
Dipalopalo tsa baagi
[fetola | Fetola Motswedi]Go ya ka Sensus ya 2011, palo ya baagi ba Stilfontein e ne e le 17 942. Bokete jwa baagi e ne e le batho ba le 1 717 ka km².
Batho ba ba itsiweng
[fetola | Fetola Motswedi]- Ingrid de Kok (o tshotswe ka 1951), mokwadi le motlhatlheledi wa poko wa Aforika Borwa yo o godileng kwa Stilfontein.
- Pierre van Pletzen (o tshotswe ka 1952), motshameki wa ditshwantsho le motsamaisi wa Aforika Borwa, o tshotswe kwa Stilfontein.
- Thato Thelma Mosehle (o tshotswe ka 1995), modiragatsi le Miss Supranational South Africa 2021, o tshotswe kwa Stilfontein.
- Bennett Masinga (1965–2013), motshameki wa bolo ya dinao wa porofešenale wa Aforika Borwa, o tlhokafetse kwa Stilfontein.
- Dr Pieter Groenewald (o tshotswe ka 27 Phatwe 1955), radipolotiki wa Aforika Borwa le Tona ya Ditlamelo tsa Kgalelo; e ne e le ratoropo wa Stilfontein go tswa ka 1988 go fitlha a tlhophiwa mo palamenteng ya bosetšhaba ka 1989.
Mafelo a bojanala
[fetola | Fetola Motswedi]- Merafo ya gouta ya Hartebeesfontein
- Mokete wa Dirosa wa ngwaga le ngwaga ka selemo
- Matlosana Mall
- Ngwenya Hotel le Sentara ya Dikopano
- Holong ya Batho ya Stilfontein (Gentle Breezers Hall)
Ditshikinyeho tsa lefatshe
[fetola | Fetola Motswedi]

Stilfontein e ne ya amiwa ke tshikinyeho ya lefatshe e e amanang le meepo ka 9 Mopitlwe 2005, e e senyegisitseng meago mo toropong. Se se ne sa latelwa ke go tswalwa ga merafo ya Hartebeesfontein le Buffelsfontein fa Stilfontein Gold Mining e ne e tsenngwa mo go fediseng ka molao. Merafo ya Simmer and Jack e ne ya tsaya taolo, mme koluoa e nngwe ya diragala ka 23 Mopitlwe 2006 fa molelo o ne o tshwara bameepi ba le robedi ka fa tlase ga lefatshe kwa Merafo ya Buffelsfontein.
Ditshupiso
[fetola | Fetola Motswedi]- 1 2 3 4 "Lefelo le Legolo la Stilfontein". Sensus 2011.
