Tautona wa Botswana
| Tautona wa Botswana | |
|---|---|
| In office Dingwaga tse tlhano | |
| Deputy | Mothusa tona wa Botswana |
| Incumbent | Duma Boko |
| Ka Ga Ena | |
| Bonno | State House |
| As of Ngwanatsele a rogwa ngwaga wa 2024 | |
Tautona wa Botswana ke moeteledipele wa lefatshe, tlhogo ya puso ya Botswana, moetapele wa lephata la tsa tshireletso lefatshe go ya ka molaomotheo wa Botswana.[1] Tautona o tlhophiwa ke khuduthamaga, ebong palamente, gantsi ke moeteledipele wa phathi e tona. Molaomotheo o beile sebaka sa puso mo dingwageng tse tlhano gabedi. Tautona wa ntlha go tlhophiwa ka molaomotheo ke Sir Seretse Khama, o e neng e le tonakgolo go tswa ka ngwaga wa 1965 go tsena 1966, morago a dira e le tautona go fitlhelela a tlhokafala ka Phukwi a le lesome le boraro, ngwaga wa 1980.[2] Tautona wa gompieno ke Duma Boko, o o tlhophilweng ke khuduthamaga ka Ngwanatsele a rogwa ngwaga wa 2024 morago ga ditlhopho tsa lefatshe tsa 2024. Tautona o ka ntshiwa mo setilong ka tshutiso ya go sa kgotsofalele ka fa a busang ka teng.
Setlha sa botautona
[fetola | Fetola Motswedi]Tautona o tlhophiwa a bo a neelwa setlha sa dingwaga tse tlhano tse di mo setlheng sa National Assembly.[3] Pele tautona o ne a kgona go busediwa fela makgetho a le mantsi. Fa e sale ka ngwaga wa 1997, mo pusong ya tautona wa bobedi Quett Masire, setlha sa botautona se ne sa dirisiwa ele la ntlha mo pusong.[4][5] Fa e sale ka ngwaga wa 1998, tautona o ka nna mo setilong dingwaga di le lesome fela, di tlhomagana kgotsa di kgaogane.[5] Tautona wa ntlha yo o lekantshitseng seelo sa setlha sa botautona ke Festus Mogae yo a neng a tshwanelwa ke go tlogela ka ngwaga wa 2008.[6] Tautona mongwe le mongwe o fiwa madi a bogodi.[7]
Tlhopho
[fetola | Fetola Motswedi]Ka nako ya letsholo la ditlhopho tsa setshaba, bontlhopheng botlhe ba Kokoano ya Bosetšhaba ba bolela gore ba tshegetsa mang go nna Tautona fa ba tsenya dipampiri tsa bone tsa go tlhopho. Fa lekoko kgotsa kgolagano e bona bontsi jo bo feletseng jwa maloko a palamente a a tlhophilweng mo ditlhophong tsa peomolao, ntlhopheng wa lone wa botautona, ka metlha e le moeteledipele wa lekoko kgotsa kgolagano, o nna tautona yo mosha ka bonako ntle le go tlhoka tlhopho ya go beeletsa.[8][9][10] Mo tirisong, ka ditlhopho tsa peomolao di dirwa ka go tlhopha ga ntlha, ditlhopho di ntse di tlhagisa mebuso ya bontsi jwa lekoko le le lengwe fa e sale ka ditlhopho tsa setshaba tsa ntlha ka 1965 mme ka jalo ditlhopho tsa botautona ka Maloko a Palamente ga di ise di ko di diragale.
Tautona o tlhophiwa ke maloko a Kokoano ya Bosetšhaba morago ga ditlhopho tsa setshaba tse di tlhagisang palamente e e senang mofenyi. Fa go ka direga gore go se nne le ntlhopheng ope yo o bonang bontsi jo bo bonolo, Kokoano ya Bosetšhaba e tlhopha tautona ka ditlhopho tsa sephiri, ka bontsi jo bo bonolo jwa palogotlhe ya Maloko a Palamente (ntle le Maloko a Palamente a a 'tlhophilweng ka tsela e e faphegileng') a a tlhokegang go fenya. Ditlhopho tse di lekanyeditswe fela go bontlhopheng ba lekoko la bone le nang le bonnye jwa mapalamente a le lesome. Fa, morago ga dikgato di le tharo tsa go tlhopha, go sa tlhophiwe ntlhopheng ope, dikgato tse pedi tsa tlaleletso di ka dumelelwa ke sebui, fa go tsewa gore ditlhopho tse di atlegileng di sa ntse di kgonega. Fa dikgato tseno le tsone di ka palelwa ke go ntsha mofenyi, kgotsa fa sebui se ka gana go ntsha tetla ya dikgato tse dingwe, Kokoano ya Bosetšhaba e tla phatlaladiwa mme go tla tshwarwa ditlhopho tsa potlako.[8]
Go falola ga ga tautona mo maemong a gagwe go ikaegile ka gore a puso ya bone e tshepiwa ke bontsi jwa Kokoano ya Bosetšhaba. Ba ka tlosiwa ka kakanyetso ya go tlhoka tshepo, e e dirang gore ba tlogele tiro kgotsa fa go sa nna jalo, palamente e phatlaladiwe fa tautona a ka gana go dira jalo, se se tsosang ditlhopho tsa potlako.
Dithata tsa ga Tautona
[fetola | Fetola Motswedi]Tautona ke tlhogo ya lefatshe, tlhogo ya puso le molaodi mogolo wa sesole sa Botswana. Ditshwanelo, maikarabelo le tuelo ya ga tautona di kwadilwe mo Kgaolong ya III ya Molaomotheo le ditiro tse di latelang tse di fetisitsweng ke Kokoano ya Bosetšhaba.
Dithata tsa tiragatso tsa rephaboliki di beilwe mo maruding a ga tautona, yo o firang badiredi ba ba farologanyeng mo maemong a a kwadilweng mo Molaomotheong, tse di botlhokwa thata mo go tsone ke ditona tsa kabinete le Baatlhodi ba Boikuelo ba Kgotlatshekelo ya Boikuelo. Tautona o tshwanetse go buisana le Kabinete mo mererong e e farologaneng ya melao. Tautona o ne a ka dumela kgotsa a gana tumelelo ya gagwe mo melaong e e fetisitsweng ke Kokoano ya Bosetšhaba. Fa Kokoano ya Bosetšhaba e ka fetisa molaokakanyetso gape Tautona o tla amogela kgotsa a gana tumelelo ya gagwe mo malatsing a le masome mabedi le motso, kgotsa a ka phatlalatsa Kokoano ya Bosetšhaba. Tautona o newa dithata tsa molaomotheo tsa go itsise maemo a tshoganyetso a setšhaba le go neelana ka maitshwarelo kgotsa go fetola ka kgakololo ya Komiti ya Bogakolodi ya Prerogative of Mercy.
Prime Minister of the Bechuanaland Protectorate
[fetola | Fetola Motswedi]| No. | Picture | Name
(Birth–Death) |
Elected | Took office | Left office | Political Party |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | Seretse Khama
(1921–1980) |
1965 | 3 March 1965 | 30 September 1966 | BDP | |
Tautona wa Botswana (1966–go tsena gompieno)
[fetola | Fetola Motswedi]| No. | Picture | Name
(Birth–Death) |
Elected | Took office | Left office | Political Party |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | Seretse Khama
(1921–1980) |
1965 | 30 September 1966 | 13 July 1980 | BDP | |
| 2 | Quett Masire
(1925–2017) |
1984 | 18 July 1980 | 31 March 1998 | BDP | |
| 3 | Festus Mogae
(1939–) |
1999 | 1 April 1998 | 1 April 2008 | BDP | |
| 4 | Ian Khama
(1953–) |
2009 | 1 April 2008 | 1 April 2018 | BDP | |
| 5 | Mokgweetsi Masisi
(1961–) |
2019 | 1 April 2018 | Incumbent | BDP | |
| 6 | Duma Boko
(1969) |
2024 | Ngwanatsele a rogwa ngwaga wa 2024 | O o mo pusong | BNF (UDC) | |
Batshwareledi ba ga Tautona wa Botswana
[fetola | Fetola Motswedi]| No. | Portrait | Name
(Birth–Death) |
Term of office | Political party | |
|---|---|---|---|---|---|
| Took office | Left office | ||||
| 1 | Quett Masire(1926–2017) | 13 July 1980 | 18 July 1980 | BDP | |
| 2 | ![]() |
Lenyeletse Seretse(1921–1983) | 26 July 1980 | 29 July 1980 | BDP |
| 3 | Peter Mmusi(1928–1994) | 9 January 1983 | 10 January 1983 | BDP | |
| 4 | Festus Mogae(born 1939) | 9 March 1992 | 31 March 1992 | BDP | |
| 5 | Ian Khama(born 1953) | 1 July 1998 | 13 July 1998 | BDP | |
| 6 | Mompati Merafhe(1936–2015) | 1 April 2008 | 7 April 2008 | BDP | |
| 7 | Ponatshego Kedikilwe(born 1938) | 1 August 2012 | 1 August 2012 | BDP | |
| 8 | Mokgweetsi Masisi(born 1961) | 1 April 2018 | 1 April 2018 | BDP | |
| 9 | Slumber Tsogwane(born 1959) | 1 April 2021 | 26 April 2021 | ||
Ditshedimosetso tse dingwe
[fetola | Fetola Motswedi]Metswedi
[fetola | Fetola Motswedi]- ↑ "Botswana 1966 (rev. 2016) Constitution – Constitute". www.constituteproject.org. Retrieved 26 September 2025
- ↑ "Countries Ba-Bo". www.rulers.org. Retrieved 26 September 2025
- ↑ "Botswana: Freedom in the World 2023 Country Report". Freedom House. Retrieved 26 September 2025
- ↑ Padnani, Amisha (29 June 2017). "Ketumile Masire, Who Shaped and Led a Vibrant Botswana, Dies at 91". The New York Times. ISSN 0362-4331. Retrieved 26 September 2025
- 1 2 "History". www.parliament.gov.bw. Retrieved 26 September 2025
- ↑ Cook, Candace; Siegle, Joseph. "Circumvention of Term Limits Weakens Governance in Africa". Africa Center for Strategic Studies. Retrieved 26 September 2025.
- ↑ "PRESIDENTS (PENSIONS AND RETIREMENT BENEFITS)". Botswana Laws. Retrieved 26 September 2025
- 1 2 "Constitution of Botswana 1966". www.commonlii.org. Retrieved 28 Lwetse 2025.
- ↑ Chaudry 2009.
- ↑ Ntuane 2006.
